Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mastíti1 -ím nedov. (ī í)
delati kaj mastno: lojnice mastijo z izločki kožno površino
♦ strojn. mazati z mastjo; tekst. škropiti predivo, navadno volneno, z emulzijo vode in olja zaradi lažjega predenja; usnj. ustrojeni koži dodajati maščobe, ki dajejo usnju želene lastnosti
    mastíti se ekspr.
    1. s slastjo jesti kaj dobrega, navadno meso: mastiti se z mesom, s pečenko, z žganci / mastiti se pri bogato obloženi mizi; pren. zelo rad bi se mastil s tujim denarjem
    2. debeliti se, rediti se: preveč se mastiš v tem ugodju / moj hranilnik se masti postaja vedno bolj poln
    maščèn -êna -o:
    zelo maščeno usnje
    ♦     teh. maščeno olje mešanica mineralnega olja in živalskega ali rastlinskega olja
SSKJ²
mastíti2 -ím nedov., maščèn (ī í)
mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: mastiti in stiskati / z nogami mastiti grozdje
♦ agr. uničevati rastlinske škodljivce s stiskanjem
SSKJ²
mastítis -a m (ȋ)
med., vet. vnetje dojk(e), vimena: mastitis po porodu
SSKJ²
mastníca -e ž (í)
1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica
2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular)
SSKJ²
mástnost -i ž (á)
lastnost, značilnost mastnega: mastnost kože, las / mastnost mesa
SSKJ²
mastodónt in mastodón -a m (ọ̑)
1. pal. izumrli slonu podoben sesalec iz mlajše terciarne in začetka ledene dobe: odkriti ostanke mastodonta
2. ekspr. kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno, zlasti stavba: železarski mastodonti so zadušili mesto; nakupovalni, trgovski mastodonti / gospodarski, medijski mastodont
SSKJ²
mastodóntski in mastodónski -a -o prid. (ọ̑) ekspr.
pretirano velik, nepraktičen, neskladen: mastodontski projekt; mastodontska birokracija; mastodontska podjetja
SSKJ²
masturbácija -e ž (á)
(spolno) samozadovoljevanje: poskusiti z masturbacijo; moška, ženska masturbacija; masturbacija in oralni seks / obsojanje masturbacije / ekspr. intelektualistična, verbalna masturbacija
SSKJ²
masturbírati -am nedov. (ȋ)
(spolno) samozadovoljevati se: začeti masturbirati; mastrubirati ob gledanju pornofilmov; pogosto, redno masturbirati
SSKJ²
máša -e ž (á)
1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši
// besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše
2. glasb. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša
3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša
● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
SSKJ²
mášar -ja m (ȃ)
nar. obiskovalec maše: zgodnji, zakasneli mašarji; gruča mašarjev
SSKJ²
mášča -e ž (á)
mast, maščoba: čevelj je pil maščo kakor suha goba
SSKJ²
maščênje1 -a s (é)
glagolnik od mastiti1: maščenje kože, usnja
SSKJ²
maščênje2 -a s (é)
glagolnik od mastiti2: maščenje grozdja / z maščenjem zatirati škodljivce
SSKJ²
maščeválec -lca [maščevau̯ca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj maščuje ali se maščuje: maščevalec krivic; maščevalec umorjenega očeta
SSKJ²
maščeválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se (rad) maščuje: maščevalen človek; ne bodi tako maščevalen / maščevalen značaj / maščevalni naklepi; rodila se je maščevalna misel
SSKJ²
maščeválka -e [maščevau̯ka tudi maščevalka] ž (ȃ)
ženska, ki koga ali kaj maščuje ali se maščuje: maščevalka umorjenega očeta; pren., pesn. vest, maščevalka zločina
SSKJ²
maščeválnež -a m (ȃ)
ekspr. maščevalen človek: ne bodi tak maščevalnež
SSKJ²
maščeválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost maščevalnega človeka: bojijo se ga zaradi njegove maščevalnosti / polotila se ga je maščevalnost; uboj iz maščevalnosti
SSKJ²
maščevánje -a s (ȃ)
neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja
● ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko
// duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina
// v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
maščeváti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
napraviti neugodno dejanje kot odgovor na storjeno zlo, krivico: maščevati krivico, razžalitev; maščevati bratovo smrt; sklenil je, da se bo maščeval; maščevati se komu; maščevati se za krivico, očeta; maščevati se nad kom
    maščeváti se nav. 3. os.
    povzročiti slabe, neprijetne posledice: malomarnost pri delu se bo kasneje zelo maščevala; to se jim bo še maščevalo
    ●     vsaka krivica se maščuje
    maščeván -a -o:
    zločin je bil maščevan
SSKJ²
maščevína -e ž (í)
anat. maščobno tkivo: plast maščevine
SSKJ²
máščevje -a s (á)
anat. maščobno tkivo: podkožno maščevje
SSKJ²
maščôba -e ž (ó)
trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: v tkivu se nabira maščoba; iz maščob izdelovati milo; bogat z maščobami / pražiti na maščobi masti, olju, maslu / plast podkožne maščobe / rastlinska, živalska maščoba; nav. mn. trda maščoba ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom / maščoba plava po juhi
● ekspr. sama maščoba ga je zelo je debel
♦ kem. razgradnja maščob
SSKJ²
maščôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na maščobo: s telovadbo odpraviti maščobne blazinice na nogah; maščobna kapljica / maščobna olja / maščobna umazanija
♦ anat. maščobna celica celica, ki shranjuje maščobne kapljice; maščobno tkivo; kem. maščobna kislina alifatska kislina z eno karboksilno skupino in s sodim številom ogljikovih atomov; med. maščobna embolija embolija s kepicami maščobe
SSKJ²
mašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
papir., v zvezi papirni maše papirmaše: izdelan iz papirnega mašeja
SSKJ²
mášen -šna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mašo: mašni plašč; mašna knjiga liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše; mašna knjižica molitvenik; mašno vino vino, ki se uporablja pri maši
● star. to je njena mašna ruta boljša, nedeljska
SSKJ²
mašênje -a s (é)
glagolnik od mašiti: mašenje lukenj / mašenje nogavic
SSKJ²
maševánje -a s (ȃ)
glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje
SSKJ²
maševáti -újem nedov. (á ȗ)
rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta
SSKJ²
mašílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se maši: mašilna priprava
SSKJ²
mašílka -e ž (ȋ)
strojn. priprava ob batnici, ki preprečuje uhajanje tekočine iz valja:
SSKJ²
mašílo -a s (í)
1. stvar, s katero se maši: predivo je dobro mašilo; pri sodu, ki pušča, uporabljati mašila / kljub mašilu v ušesih je dobro slišal
2. knjiž., ekspr. kar nezadovoljivo nadomešča kaj: ta prizor v drami je le mašilo / urednik je zaradi pomanjkanja gradiva napisal za mašilo več pesmic
♦ lit. metrično mašilo beseda, ki se uporabi brez vsebinske potrebe za metrično polnost verza
SSKJ²
mašína -e ž (ȋ)
1. pog. stroj1: mašine brnijo; cel dan dela med mašinami; dela kot mašina / pisati na mašino na pisalni stroj; mlatiti z mašino z mlatilnico
// šivalni stroj: šivati na mašino
2. pog. (avtomobilski) motor: mašina je dobra, karoserija pa že uničena
// pog., ekspr. avtomobil, zlasti boljši: kupil je novo mašino
3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašina, ga lomiš
● pog., slabš. glasovalna mašina vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago
SSKJ²
mašínca -e ž (ȋ)
1. nižje pog. aparat, strojček: mašinca se je pokvarila; z mašinco ga je ostrigel do golega / ekspr. to je mašinca, je rekel, kažoč na prijateljev avtomobil
2. voj. žarg. avtomatsko orožje, navadno puškomitraljez: s puškami in mašincami smo obstreljevali kolono
3. pog., v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: mašinca, si ga polomil
SSKJ²
mašineríja -e ž (ȋ)
1. pog. sestav strojev: tovarna ima obrabljeno, staro mašinerijo / odrska mašinerija; pren., ekspr. biti samo kolesce v mašineriji
2. ekspr. zapleten, navadno natančno, mehanično delujoč sistem, zlasti v družbenem življenju: mašinerija se je zganila; biti vključen v mašinerijo; birokratska, strankarska, vladna mašinerija; kolesje vojne mašinerije; mašinerija oblasti
SSKJ²
mašiníst -a m (ȋ)
pog. kdor dela s pogonskimi ali delovnimi stroji; strojnik: obleka mašinistov
SSKJ²
mašinizácija -e ž (á)
zastar. mehanizacija: mašinizacija kmetijstva, pisarniške službe
SSKJ²
mašínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mašine; strojen: mašinsko olje / mašinska brezdušnost
SSKJ²
mašíti -ím nedov. (ī í)
1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa
● ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice
♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice
2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe
3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji
4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo
    mašíti se ekspr.
    1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel
    2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata
    mašèč -éča -e:
    hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máškara -e ž (á)
1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: maškare hodijo po vasi; obleka za maškare; bil je oblečen, kot bi se napravil za maškare / pustne, ženitovanjske maškare / pog. iti v maškare
2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista maškara
SSKJ²
maškaráda -e ž (ȃ)
nastop maškar: prirejati maškarade; pustna maškarada; obleke za maškarado; pren., slabš. takih maškarad, kot je bila ta proslava, nimam rad
SSKJ²
maškaráden -dna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na maškarado: maškaradna oblačila / maškaradni sprevod
    maškarádno prisl.:
    maškaradno oblečen
SSKJ²
maškaráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. oblačiti v maškaro: maškarati otroka za pustno prireditev; vse dopoldne so se maškarali
// slabš. neprimerno, smešno oblačiti: ta mati hčer preveč maškara
SSKJ²
máškaren -rna -o (ā)
pridevnik od maškara: maškarna obleka
SSKJ²
mášnik -a m (ȃ)
1. rel. duhovnik, ki mašuje: mašnik se obrne proti vernikom, stopi pred oltar
2. star. (katoliški) duhovnik: postal je mašnik / poslati po mašnika
SSKJ²
mášniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mašnike: mašniško oblačilo / mašniško posvečenje šesti od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
SSKJ²
mášništvo -a s (ȃ)
rel. duhovniški poklic: pripravljati se za mašništvo / praznovati petindvajsetletnico svojega mašništva
SSKJ²
mát1 -a m (ȃ)
šah. položaj v igri, v katerem se kralj ne more ubraniti napadu: preprečiti mat; mat v treh potezah / v povedni rabi nasprotnik je bil v nekaj potezah mat premagan
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj; v prid. rabi: mat pozicija
SSKJ²
mát2 -- prid. (ȃ)
pog. ki je brez močnega sijaja, leska; moten, medel: mat plošča / prebarvati s črnim mat lakom
SSKJ²
matadór -ja m (ọ̑)
1. zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika: matador porine meč biku v tilnik; obleka matadorjev
2. star. vplivna oseba stranke, skupine: liberalni matadorji
3. igrača v obliki raznih elementov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta:
SSKJ²
mátast -a -o prid. (á)
1. pog. omotičen, mlahav: biti (ves) matast od spanja, vina; matast se je opotekal med hišami
2. nar. nespameten, neumen: kako si bil matast, da tega nisi kupil za tako nizko ceno
SSKJ²
match tudi mêč -a [mêč] m (ȇ)
šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev; dvoboj: boksarski, šahovski match; boks match / olimpijski match strelska disciplina, v kateri tekmovalec z malokalibrsko puško leže opravi šestdeset strelov na petdeset metrov; v prid. rabi:, šah. match turnir turnir, na katerem igra vsak udeleženec dvoboj z vsakim udeležencem
SSKJ²
máte -ja m (ȃ)
zlasti v južnoameriškem okolju čaj iz listov paragvajske bodike: piti mate; v prid. rabi: mate čaj
SSKJ²
matemátičarka -e ž (á)
strokovnjakinja za matematiko: slavna matematičarka
SSKJ²
matemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
    matemátično prisl.:
    matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.:, pog. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo
SSKJ²
matemátik -a m (á)
strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / najboljši matematik v razredu
SSKJ²
matemátika -e ž (á)
1. veda o lastnostih količin in prostorov: razvoj matematike; inštitut za matematiko / naslednjo uro bo matematika; profesor matematike; ocena iz matematike / šol. žarg. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic
2. ekspr., s prilastkom kar pokaže ekonomičnost, smiselnost česa: volilna, zavarovalna, življenjska matematika
● ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti
♦ mat. elementarna ali nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; gospodarska matematika ki proučuje gospodarske pojave; teoretična matematika ki raziskuje abstraktne matematične zakonitosti; višja matematika ki se obravnava na visokih šolah
SSKJ²
matemátikarica -e ž (á)
strokovnjakinja za matematiko: slavna matematikarica / pog. matematikarica je dala veliko naloge predavateljica matematike
SSKJ²
matematizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. uvajati matematična načela, metode v kaj: matematizirati kako vedo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
máten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mat: matni napad / matna pozicija
SSKJ²
máter medm. (ȃ) nizko
1. izraža začudenje, navdušenje: mater, kako so igrali
2. izraža nejevoljo, nestrpnost: mater, si danes tečen
SSKJ²
máteren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na matere: materne prsi; biti v maternem telesu / materna kri / materni dom; materna zemlja / materni jezik jezik, ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; ekspr. francoščina je njegov drugi materni jezik
♦ agr. materna rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; med. materno znamenje materino znamenje
SSKJ²
materiál -a m (ȃ)
1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala
2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:
a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material
b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
SSKJ²
materiálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura
2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda
3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva
4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi
// nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski
♦ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; pravn. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj
    materiálno prisl.:
    materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim
SSKJ²
materiálije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa: priprava materialij; stroji in materialije
♦ pravn. za izdajo zakona zbrano gradivo
SSKJ²
materialíst -a m (ȋ)
1. pristaš materializma: materialisti in idealisti / dela pomembnih materialistov
♦ filoz. dialektični, mehanični materialist
2. nav. slabš. človek, ki ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ta človek je precejšen materialist; ne bodi tak materialist
SSKJ²
materialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na materialiste ali materializem:
a) materialistični nauk tega filozofa; materialistični svetovni nazor; materialistične ideje; materialistično pojmovanje zgodovine / materialistična dialektika; materialistična filozofija
b) zelo materialističen človek; njegovo delovanje je precej materialistično
SSKJ²
materialístka -e ž (ȋ)
1. pristašinja materializma: znana materialistka
2. nav. slabš. ženska, ki ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ta ženska je precejšnja materialistka; pohlepna materialistka
SSKJ²
materializácija -e ž (á)
glagolnik od materializirati: ta knjiga je materializacija umetnikovega duha / materializacija misli / materializacija ljudi
♦ ekon. materializacija dela spreminjanje dela v proizvod
SSKJ²
materialízem -zma m (ī)
1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije: pristaš materializma; razvoj materializma; materializem in idealizem
2. nav. slabš. prizadevanje zlasti za gmotne koristi in materialne dobrine: materializem ga je delal egoističnega; dobro je poznal njegov materializem
♦ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja; historični ali zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; ped. didaktični materializem poudarjanje posredovanja učne snovi na račun razvijanja duševnih sposobnosti učencev
SSKJ²
materializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti kaj materialno: materializirati svoj ideal; materializirati misel
// knjiž. uresničiti, izpolniti: materializirati pridobitve boja; sklep so kmalu materializirali / materializirati lik Hamleta na odru
2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga materializirale
    materializíran -a -o:
    materializirana življenjska načela
    ♦     ekon. materializirano delo v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo
SSKJ²
materiálnopráven -vna -o prid.(ȃ-ā)
nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi
    materiálnoprávno prisl.:
    biti materialnopravno odgovoren
SSKJ²
materiálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost materialnega: materialnost stvari / pri drugih je videl samo materialnost
SSKJ²
matêrija -e ž (é)
1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov, tvar: spreminjati materijo; mrtva, živa materija; gibanje materije; množina materije; zakon o stalnosti energije in materije
● ekspr. pri ljudeh, ki so ga obkrožali, je videl samo materijo da cenijo samo gmotne koristi in materialne dobrine
2. snov, material: lahko gorljiva materija; nekatere materije se, če so dolgo na soncu, v temi svetijo
3. knjiž., navadno s prilastkom (učna) snov, vsebina: ponavljati vso materijo; spraševati staro in novo materijo / slikarska materija je lepo zaživela / materija zakona
♦ filoz. materija od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; fiz. osnovni delci materije
SSKJ²
máterin -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na mater:
a) materin obraz / materin brat; materini predniki / med počitnicami sem bil na materinem domu
b) materino mleko; materino naročje; razvoj otroka v materinem telesu; materine prsi / materina ljubezen; materino srce / materin jezik materni jezik / biti s kom v sorodu po materinem rodu, materini strani
2. knjiž., zastar. matičen: to sedlo loči vrh od materinega gorovja
● ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere; ekspr. hči je bila čisto materina zelo podobna materi; ekspr. zdi se mi, da sem ljubezen do narave dobil že z materinim mlekom v zgodnjih otroških letih
♦ bot. materina dušica močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi, Thymus; med. materino znamenje prirojena, omejena, navadno pigmentirana sprememba na koži; prisl.:, star. po materino skrbi za nas; sam.: materina bo obveljala
SSKJ²
materínji -a -e prid. (ȋ)
star. materinski, materen: materinja ljubosumnost
♦ biol. materinja celica materinska celica
SSKJ²
materínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na matere: imeti materinski čut; poznala je svojo materinsko dolžnost; materinska ljubezen, nežnost, skrb; ta ženska je zelo materinska / materinski motivi / materinski dom dom, v katerem so matere pred porodom; materinski jezik materni jezik
♦ agr. materinska rastlina rastlina, ki je pri križanju oprašena; biol. materinska celica celica, iz katere nastaneta po neposredni delitvi dve hčerinski celici; ped. materinska šola ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok; soc. materinsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po materi
    materínsko prisl.:
    materinsko govoriti; po materinsko se zavzeti za koga; materinsko nežna; sam.: v tej ženski je nekaj materinskega
SSKJ²
materínskopráven -vna -o prid. (ȋ-ā)
nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod
SSKJ²
materínskost -i ž (ȋ)
lastnosti, značilnosti materinske ženske: njena materinskost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
materínstvo -a s (ȋ)
dejstvo, da je ženska mati: ugotoviti materinstvo / ekspr. poslanstvo materinstva
● vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu
SSKJ²
materínščina -e ž (ȋ)
knjiž. materni jezik: učiti se materinščine; pravica do rabe materinščine; pouk v materinščini
SSKJ²
máternica -e ž (ȃ)
1. anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda: ustje, vrat maternice; plod v maternici; pren., knjiž. to mesto je postalo maternica vsega modernega
♦ med. miom na maternici
2. nar. gornji del predpasnika: Odložil je vitro, potegnil pipo izza maternice pri predpasniku ter si jo porinil za ohlapno škornjico (I. Koprivec)
SSKJ²
máterničen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na maternico: maternični vrat; maternično mišičje
♦ med. maternični rak
SSKJ²
máterski -a -o prid. (ā)
knjiž., zastar. materinski: matersko srce
SSKJ²
matévž -a m (ẹ̑)
gastr., navadno v zvezi belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki: kranjska klobasa in belokranjski matevž
SSKJ²
matévžast -a -o prid. (ẹ̑)
nar. (nekoliko) pijan, vinjen: pili so žganje in kmalu so bili vsi matevžasti
SSKJ²
máti mátere ž, tož. máter, or. máterjo (á)
1. ženska v odnosu do svojega otroka: njegova mati še živi; nima očeta ne matere; spoštovati, ubogati mater; dobra, skrbna mati; draga, ljuba mati; očetova mati; spomini na mater; skrbi zanj kot mati požrtvovalno / po materi mu je v sorodu / ekspr. učiteljica je bila svojim učencem druga mati
// ženska, ki ima otroka: mati doji; je mati treh otrok; postala je mati; mlada mati; dojenček v naročju matere / biološka, nadomestna mati; nezakonska mati ki ob rojstvu otroka ni poročena; mati vdova; posvetovalnica za matere
// (živalska) samica, ki ima mladiča: ločiti tele od matere; zajčja mati / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stara mati mati očeta ali matere: dopoldne je otroka varovala stara mati; obiskati staro mater
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšo poročeno žensko, navadno gospodinjo: sosedova mati so mi dali jabolko; hišna mati; mati županja / kot nagovor no, mati, se še poznamo
4. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki zelo skrbi za koga, navadno starejša: dijaška, študentska mati; partizanska mati
5. rel. naslov za predstojnico samostana ali reda s slovesnimi zaobljubami: mati prednica
6. knjiž., v povedni rabi kar omogoča, povzroča nastanek česa: ti si bila mati mojih pesmi / preteklost je mati sedanjosti
7. vznes., v prilastkovi rabi poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: mati domovina; darovi matere narave; mati zemlja
8. v medmetni rabi, v zvezi mati božja izraža začudenje, nejevoljo: mati božja, ali je to mogoče; mati božja, kaj pa govoriš
● mama, to so mi dali mati v kmečkem okolju stara mati; ekspr. hči je cela mati zelo ji je podobna; krušna mati mačeha; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; star. pisana mati mačeha; pesn. mati Slava slovanski svet, Slovani; vznes. biti sin slovenske matere Slovenec; bil je tak, kot ga je mati rodila nag, gol; preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previden; preg. kakršna mati, taka hči
♦ rel. Mati božja mati Jezusa Kristusa
SSKJ²
mática -e ž (ā)
1. spolno razvita samica pri čebelah: matica se izleže; matica leže jajčeca; dvoletna, enoletna, triletna matica
2. predmet v obliki debelega obročka z notranjimi navoji: odviti, priviti matico / ključ za matice
3. knjiž. kraj, območje, kamor kaj spada: voda se je vrnila v strugo, svojo matico / združitev velikega dela Krasa z deželo matico
4. enota, ki ima osrednji položaj v odnosu do drugih enot kakega sestava: odnosi podružničnih šol z matico / Atene so veljale za matico jonskih državic / ladja matica ekspedicije
5. društvena založniška organizacija: ustanavljanje matic pri Slovanih / Slovenska matica
6. v zvezi biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserne matice
7. star. matična knjiga: pri sestavljanju biografije je uporabljal cerkvene matice / vpis v poročno, rojstno matico
8. zastar. (tiskarska) matrica: napraviti matico iz kovine
♦ agr. ocetna matica tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; zakis; anat. nohtna matica plast celic, iz katerih se dela noht; čeb. matica se opraši; dodajati panjem matice; jalova matica ki zalega neoplojena jajčeca; etn. matica del rovaša, ki ga obdrži upnik; pravn. matica listine, naloga prvi primerek listine, naloga v več kopijah, ki ostane izdajatelju; strojn. holandska matica holandec; kapičasta, kronska matica; krilna matica ki ima ob straneh ploščici, da se lažje suka z roko; slepa matica ki je na eni strani zaprta; zool. matica spolno razvita samica nekaterih žuželk
SSKJ²
mátičar -ja m (ā)
1. uslužbenec, pooblaščen za vodstvo matičnih knjig: razpisati mesto matičarja; podpis matičarja
● publ. stopiti pred matičarja poročiti se
2. član ali naročnik društvene založniške organizacije: letos se je število matičarjev povečalo
♦ čeb. panj, iz katerega se jemljejo matice ali ličinke za vzrejo matic
SSKJ²
mátičarka -e ž (ā)
uslužbenka, pooblaščena za vodstvo matičnih knjig: podpis matičarke
SSKJ²
matíček [matičək] medm. (ȋ)
pog. izraža podkrepitev trditve: matiček, kako je bilo hudo; prim. kršenmatiček
SSKJ²
mátičen -čna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
// v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
// izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
● ekspr. iti na matični urad poročiti se
4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
♦ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; pravn. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
SSKJ²
mátičnica -e ž (ā)
1. čeb. kletka za matico: matico dati v matičnico / dodajalna, razpošiljalna matičnica
2. agr. matična rastlina: potaknjence dobimo od matičnic
SSKJ²
mátičnik -a m (ā)
čeb. celica, v kateri se leže matica: izpodrezati matičnike; preprečevanje rojenja s trganjem matičnikov / zasilni matičnik ki so ga čebele naredile iz čebelje ali trotovske celice
SSKJ²
matičnják -a m (á)
1. agr. prostor, kjer se gojijo rastlinske sadike: vrt preurediti v matičnjak; v matičnjaku gojijo ameriške trte
// prostor, kjer so matične rastline za cepiče ali za seme: matičnjak drevesnice
2. čeb. zaboj, v katerem je več plemenilnikov: štiridelni matičnjak; panj matičnjak
// matičnik: izrezati matičnjake
SSKJ²
matíja -e tudi -a m (ȋ)
pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom; suha južina: matija je urno prestavljal noge po deblu
♦ zool. pozidni matija pajkovec, ki živi navadno na zidovih hiš, Opilio parietinus
SSKJ²
Matíja -e m (ȋ)
v zvezi sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno:
SSKJ²
matílda -e ž (ȋ)
v zvezah: pog., ekspr. matilda ga je pobrala umrl je; nizko matilda ga je povohala komaj je ušel smrti
SSKJ²
matinêja -e ž (ȇ)
1. dopoldanska kulturna prireditev, zlasti filmska: prirediti matinejo; iti k matineji, na matinejo / matineja filma
2. zastar. jutranja halja: obleči matinejo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
matinêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na matinejo: matinejski koncert / matinejski abonma / matinejska prireditev
SSKJ²
matírati1 -am dov. in nedov. (ȋ)
šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači nogometni igralci so večkrat matirali gostujočo obrambo
    matíran -a -o:
    biti matiran
SSKJ²
matírati2 -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo
    matíran -a -o:
    matirana žarnica; matirano pohištvo
    ♦     teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk
SSKJ²
Matjáž -a m (ȃ)
v zvezi kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja: kralj Matjaž se bo nekoč znova prebudil; votlina kralja Matjaža / legenda, pesem, pripovedka o kralju Matjažu
SSKJ²
Matjážev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pravljičnega kralja Matjaža: Matjaževa brada; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno
SSKJ²
mátka -e ž (ȃ)
zastar. mati, mamica: matka je med delom nekaj premišljala / matka Slovenija
SSKJ²
matór -a -o prid. (ọ̄)
zastar. star2, prileten: mator človek; mator postajam / mator konj; vrba je že nekam matora / zdaj si star in mator; mator starec izčrpan, oslabel
SSKJ²
matórost -i ž (ọ̄)
zastar. starost, priletnost: visoka matorost; sključen od matorosti / potem je prišla starost in matorost izčrpanost, oslabelost
SSKJ²
mátrati -am nedov. (ȃ)
nižje pog. mučiti: matrati živali / kar povej, kaj te matra; ne vem, zakaj naj bi se tako matral trudil, prizadeval
SSKJ²
matriarhálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na matriarhat: matriarhalni ustroj prvotne družbe / matriarhalna družbena skupnost / matriarhalno pleme
SSKJ²
matriarhát -a m (ȃ)
soc. ureditev, v kateri so družinski poglavarji matere: doba matriarhata; prehod matriarhata v patriarhat
● iron. v tej družini je matriarhat odloča, ukazuje žena
SSKJ²
matríca -e ž (ȋ)
1. poseben papir, na katerega se piše besedilo ali rišejo skice za razmnoževanje: tovarna izdeluje matrice za razmnoževalne stroje; pisati, tipkati matrice; ciklostilna matrica; shranitev matric
// teh. prosojen papir z vrisano risbo, navadno načrta, za svetlobno kopiranje: matrico je že izdelal
2. priprava, v katero je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: jeklena matrica; matrica za kolajne
// tisk. kos kovine z vdolbeno tiskarsko črko: jeklene, medene matrice
// tisk. karton, lepenka z vtisnjenim sestavkom za stereotipiranje: papirne matrice; lepenka za matrice / stereotipna matrica
3. strojn. spodnji del orodja za stiskanje, štancanje ali kovanje: matrica je izrabljena
♦ num. novčni pečat z negativno vrezano novčno podobo
SSKJ²
matríčen1 -čna -o (ȋ)
pridevnik od matrica: matrična plošča
SSKJ²
matríčen2 -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na matrika 2: matrična metoda / matrični račun računanje, ki se ukvarja z matrikami
SSKJ²
matríčnik -a m (ȋ)
tisk. del stavnega stroja, v katerem so vložene matrice: linotajp s štirimi matričniki
SSKJ²
matríka -e ž (ȋ)
1. star. matična knjiga: vpisati v matriko; podatke je dobil v matrikah domače fare / šolske, vojaške matrike
2. mat. shema po vrsticah in stolpcih pravokotno urejenih elementov: strukturo izraziti z matriko
SSKJ²
matrimoniálen -lna -o prid. (ȃ)
pravn. nanašajoč se na zakonsko zvezo; zakonski1: matrimonialno pravo
SSKJ²
matróna -e ž (ọ̑)
1. pri starih Rimljanih poročena ženska iz višjih slojev družbe: matrone so se zbrale v svetišču
2. ekspr. starejša dostojanstvena ženska, navadno debela: iz tiste drobne deklice je postala zajetna matrona; debelušna matrona
SSKJ²
matrónski -a -o prid. (ọ̑)
ekspr. tak kot pri matroni: matronska postava
SSKJ²
matróz -a m (ọ̑)
star. mornar: ribiči in matrozi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
matúra -e ž (ȗ)
zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli / poklicna matura ki jo opravljajo dijaki srednjih strokovnih ali poklicnih šol / velika matura
SSKJ²
maturánec -nca m (á) pog.
1. maturantski ples: hodi na plesne vaje za maturanca
2. maturantski izlet: na maturancu v Grčiji sta ves čas tičala drug ob drugem
SSKJ²
maturánt -a m, im. mn. maturánti in maturántje (ā á)
kdor opravlja ali je pred kratkim opravil maturo: spraševati maturante; letošnji maturanti / zlati maturant ki na maturi doseže izjemen splošni uspeh / pog. tretješolci in maturanti učenci zadnjega razreda srednje šole
SSKJ²
maturántka -e ž (ā)
ženska, ki opravlja ali je pred kratkim opravila maturo: maturanti in maturantke / zlata maturantka ki na maturi doseže izjemen splošni uspeh
SSKJ²
maturántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na maturante: maturantske skrbi / maturantski ples
♦ šol. maturantski izlet
SSKJ²
maturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opraviti maturo: maturirati na gimnaziji; maturiral je pred desetimi leti
SSKJ²
maturitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na maturo: maturitetno razpoloženje / maturitetni katalog seznam ciljev mature, maturitetnih predmetov, načinov ocenjevanja znanja; maturitetna naloga; maturitetna pola test z maturitetnimi vprašanji; maturitetna vprašanja / maturitetna komisija; maturitetno spričevalo
SSKJ²
mátuška -e ž (ȃ)
ljubk., v ruskem okolju mati, mamica: njegova matuška je vsa sključena od starosti / matuška Volga
SSKJ²
máv medm. (ȃ)
posnema glas mačke: mav, mav, je prosil mucek
SSKJ²
mavčár in mávčar -ja m (á; ā)
kdor dela z mavcem: razpisano je delovno mesto mavčarja na nezgodnem oddelku klinike / mavčar je že izdelal štukaturni strop
SSKJ²
mavčárna -e ž (ȃ)
prostor, kjer se dela z mavcem: klinika ima novo, sodobno opremljeno mavčarno
SSKJ²
mávček -čka m (ȃ)
bot. močvirska rastlina z drobnimi cveti v klasih, Trichophorum:
SSKJ²
mávčen -čna -o prid. (ā)
ki je iz mavca: mavčni kipec, odlitek, predmet; mavčne štukature / mavčna malta
♦ med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; mavčna obveza ali mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov
SSKJ²
mávčev -a -o prid. (ā)
mavčen: mavčev kipec, odlitek / mavčeva kaša
♦ med. mavčeva obveza ali mavčev povoj mavčna obveza ali mavčni povoj
SSKJ²
mávčiti -im nedov. (ā)
delati z mavcem: v mavčarni mavčijo / mavčiti razpokano steno
♦ agr. gnojiti s sadro; sadrati
    mávčen -a -o:
    mavčene stene
SSKJ²
mávec -vca m (ā)
z žganjem sadre pridobljen bel prah, ki se, pomešan z vodo, hitro strdi: kupiti mavec; zgladiti stene z mavcem; kip iz mavca / štukaturni, zobni mavec
// pog. mavčna obveza: nositi mavec; sneli so mu mavec / dati roko v mavec
// pog. izdelek iz te snovi: razstavljenih je nekaj olj in pet mavcev
SSKJ²
mávelj -vlja m (á)
bot. užitna goba s tanjšim betom in z navadno razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus:
SSKJ²
mávra1 -e ž (ȃ)
nar. črna ali črno marogasta krava: naša mavra ima telička
● nar. ponoči je vsaka krava mavra črna
SSKJ²
mávra2 -e ž (ȃ)
nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra
SSKJ²
mávrah -a m (ā)
užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe
♦ bot. koničasti, užitni mavrah
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mávrica -e ž (ȃ)
barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov
SSKJ²
mávričast -a -o prid.(ȃ)
po barvah podoben mavrici: pred zaprtimi očmi so mu trepetali mavričasti kolobarji / obleka mavričastih barv
    mávričasto prisl.:
    mehurčki so se v soncu mavričasto lesketali
SSKJ²
mávričen -čna -o prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve
2. po barvah podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa / svetlikati se v mavričnih barvah
    mávrično prisl.:
    mavrično se prelivajoče večerno nebo
SSKJ²
mavríčiti se -im se in mávričiti se -im se nedov. (í ȋ; ȃ)
knjiž. svetlikati se v mavričnih barvah: v kristalnih čašah se mavriči koktajl
SSKJ²
mávričnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost mavričnega: mavričnost oblakov
SSKJ²
mávrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Mavre: biti mavrskega rodu
♦ um. mavrski slog severnoafriški, španski umetnostni slog, za katerega so značilni podkvasti gradbeni elementi in arabeske
SSKJ²
mávsati se -am se nedov. (ȃ)
nar. goliti se: kokoši, ptiči se mavsajo
SSKJ²
mávšelj -šlja m (á)
igr. hazardna igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči dva vzetka, soigralci pa po enega: igrati mavšelj; igr. žarg. vrgli so mavšelj
SSKJ²
mávzer -ja m (á) voj.
1. velika polavtomatska ali avtomatska pištola z lesenim tokom, ki se pri streljanju lahko uporablja kot kopito: oboroženi so bili s puškami in mavzerji
2. orožje, imenovano po konstruktorju Mauserju: mavzerji so zelo razširjeni; v prid. rabi: mavzer pištola, puška
SSKJ²
mávzerica -e ž (á)
voj. puška repetirka, nemške proizvodnje: biti oborožen z mavzerico
SSKJ²
mávzerka -e ž (á)
voj. mavzerica: biti oborožen z mavzerko
SSKJ²
mavzolêj -a m (ē)
razkošna stavba, namenjena za grobnico: prenesti krsto v mavzolej; mavzoleji bogatih rodbin; mavzolej iz marmorja / Leninov mavzolej v Moskvi
SSKJ²
mávžati -am nedov. (ȃ)
1. pog. drgniti, navadno s snegom: mavžati koga s snegom
2. nar. odstranjevati ščetine, goliti: mavžati prašiča
● nar. mavžati čreva prati; pog., ekspr. mavžati otroke umivati
SSKJ²
mávželj -žlja tudi -na [mau̯žəlj] m (á)
gastr. jed iz mesnega nadeva, zavitega v (tkivno) mrežico: peči, ocvreti mavželj
SSKJ²
mávžina -e ž (ȃ)
nar. koroško malica: nesti mavžino na njivo
SSKJ²
maxwell -a [máksvel in méksvel] m (ȃ; ẹ̑)
fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka, stomilijonina webra:
SSKJ²
máz -í ž (ȃ)
knjiž. mazilo, mast: mazati z mazjo
// premaz: maz se je hitro posušila
♦ anat. sklepna maz gosta tekočina v sklepih za zmanjšanje trenja; med. sirasta maz belkasta obloga na novorojenčkovi koži
SSKJ²
mazáč -a m (á)
1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
3. mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
SSKJ²
mazáčica -e ž (á)
mazačka: ker ni bilo babice, je pri porodu pomagala neka mazačica
SSKJ²
mazáčka -e ž (ȃ)
nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mazálec -lca [mazau̯ca tudi mazalca] m (ȃ)
delavec, ki skrbi za mazanje strojev: zaposlen je kot mazalec / mazalec strojev
SSKJ²
mazálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mazanje: mazalna mast; mazalno olje / mazalna naprava, odprtina
SSKJ²
mazálka -e ž (ȃ)
strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem
SSKJ²
mazálnost -i ž (ȃ)
teh. lastnost, značilnost mazalnega: mazalnost maziv
SSKJ²
mazálo -a s (á)
nav. ekspr. sredstvo za mazanje: nima nobenega mazala za čevlje / v torbici je imela veliko zbirko mazal kozmetičnih sredstev
SSKJ²
mázanje in mazánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od mazati: pravilno mazanje strojev; mast, olje za mazanje ležajev; priprava, sredstvo za mazanje / mazanje z denarjem se je obneslo; zaradi mazanja je prišel v dobro službo
♦ strojn. krožno mazanje pri katerem kroži olje od zbiralnika v ležaj in nazaj
SSKJ²
mázast -a -o prid. (á)
tako mehek, da se maže: mazasta snov
SSKJ²
mazáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na mazače ali mazaštvo: mazaški splav; mazaško zdravilo / mazaški zdravnik / mazaške slike
    mazáško prisl.:
    mazaško zdraviti bolezen
SSKJ²
mazáštvo -a s (ȃ)
nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom
SSKJ²
mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ)
1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči
// ekspr. barvati, pleskati1: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati
2. pog., ekspr. ličiti1: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči
3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal
4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati
5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati
// ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže
6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži
7. igr. žarg. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost
8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori
● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; šport. žarg. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče
♦ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado
    mázan -a -o:
    ležaji so dobro mazani
SSKJ²
mazàv -áva -o tudi mázav -a -o prid. (ȁ á; á)
ki se da mazati, razmazati: nadevu primešamo malo goste omake, da postane mazav; mehka in mazava snov / izdelovati mazavi sir; mazavo testo testo, ki se prijema rok in orodja
♦ kem. mazavo milo kalijevo milo
SSKJ²
mázda -e ž (ȃ)
avtomobil japonske tovarne Mazda: prodam dobro ohranjeno mazdo
SSKJ²
mázen -zna -o prid. (ā)
nanašajoč se na mazanje: mazno olje / mazna mesta pri stroju / knjiž., zastar. mazno milo kalijevo milo
SSKJ²
mazílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mazilo: mazilna snov / mazilni pribor
SSKJ²
mazíliti -im nedov. (í ȋ)
1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase
// balzamirati: maziliti mrliča
2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem
    mazíljen -a -o
    deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo
    // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti
SSKJ²
mazíljenec -nca m (ȋ)
vznes. komur je bila podeljena (vladarska) oblast z maziljenjem: vladar maziljenec
♦ rel. Maziljenec Kristus
SSKJ²
mazíljenje -a s (ī)
glagolnik od maziliti: olje za maziljenje / maziljenje trupla
♦ rel. (bolniško) maziljenje peti od sedmih zakramentov Katoliške cerkve
SSKJ²
mazíljenost -i ž (ȋ)
ekspr. lastnost, značilnost maziljenega: maziljenost govora, vedenja
SSKJ²
mazílo -a s (í)
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
SSKJ²
mazinec ipd. gl. mezinec ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mazíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mazivo: mazivno olje / mazivna plast olja
SSKJ²
mazívo -a s (í)
teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
SSKJ²
mazljív -a -o prid. (ī í)
zastar. mazast: zemlja je postala težka in mazljiva
SSKJ²
mazohíst tudi masohíst -a m (ȋ)
kdor doživlja (spolni) užitek, kadar je mučen, poniževan: mazohist in sadist
SSKJ²
mazohístičen tudi masohístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na mazohizem: mazohističen užitek; mazohistično nagnjenje / mazohistična ljubosumnost
    mazohístično tudi masohístično prisl.:
    mazohistično poglabljati svojo bolečino
SSKJ²
mazohízem tudi masohízem -zma m (ī)
doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar je mučena ali poniževana: biti nagnjen k mazohizmu
// knjiž., s prilastkom naslada ob lastni bolečini: moralni, psihični mazohizem
SSKJ²
mazúrij -a m (ú)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij
SSKJ²
mazúrka -e ž (ȗ)
poljski ljudski ples v tričetrtinskem taktu: plesati mazurko
// glasba za ta ples:
SSKJ²
mazút -a m (ȗ)
teh. gosta tekočina, ki ostane pri frakcionirani destilaciji nafte: kuriti z mazutom; poraba mazuta
// pog. kurilno olje:
SSKJ²
mazúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na mazut: mazutne lise na morski gladini
♦ elektr. mazutna elektrarna
SSKJ²
máža -e ž (á)
1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo; pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase
● ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan
♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo
2. zastar. mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo; maža kože pred sončenjem
SSKJ²
mážast -a -o prid. (á)
tako mehek, da se maže: surovo maslo mora biti mazavo, ne pa mažasto
SSKJ²
mažorétka -e ž (ẹ̑)
dekle, mlada ženska v posebni uniformi, ki ob javnih prireditvah koraka, pleše navadno ob spremljavi godbe na pihala: nastop mažoretk
SSKJ²
MBA -- in -ja [embẹá in embeá] m (ȃ) krat.
1. mednarodni podiplomski študij menedžmenta: študirati menedžment na stopnjah od certifikata do MBA-ja
// šola, ustanova, kjer se izvaja ta študij: po končani ekonomski fakulteti je vpisal še študij na MBA
2. kdor konča mednarodni podiplomski študij menedžmenta; embeajevec: vsak četrti novi magister v ZDA je MBA; vodilni MBA; prvi del zloženk: MBA-jevec; MBA-program; MBA-študij; MBA-diploma
SSKJ²
mcdonaldizacija -e [məgdonaldizácija] ž (á)
1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski
2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: mcdonaldizacija umetniških muzejev
3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: mcdonaldizacija visokega šolstva
SSKJ²
m-da [ḿ-dà] člen. (m̑-ȁ)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: m-da, menda bo tako
// izraža (zadržano) pritrjevanje: m-da, s tem bi se strinjal
SSKJ²
mê medm. (ȇ)
posnema glas koze: iz hleva se oglaša: me, me(ee)
SSKJ²
meánder -dra m (á)
1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih
2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna
SSKJ²
meándrast -a -o prid.(á)
nanašajoč se na meander: meandrasta reka / meandrasta oblika
    meándrasto prisl.:
    meandrasto stiliziran
SSKJ²
meblírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž., zastar. opremiti (s pohištvom): meblirati stanovanje
    meblíran -a -o:
    meblirana soba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mécati -am nedov. (ẹ̄)
zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati
SSKJ²
mecén -a m (ẹ̑)
kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena; bogat mecen; biti komu mecen
// kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega mentorja in mecena
SSKJ²
mecenát -a m (ȃ)
knjiž. mecen: nekaj mecenatov je dalo potrebno vsoto
SSKJ²
mecenátski -a -o prid. (ȃ)
knjiž., zastar. mecenski: mecenatske zasluge / mecenatska akcija
SSKJ²
mecenátstvo -a s (ȃ)
knjiž. mecenstvo: Zoisovo mecenatstvo
SSKJ²
mecénka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: mecenka mlade kiparke
// ženska, ki gmotno podpira sploh: mecenka je nudila pomoč otroku
SSKJ²
mecénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mecene ali mecenstvo: mecenske zasluge / znana mecenska hiša / mecenska akcija
SSKJ²
mecénstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost mecenov: del premoženja uporabiti za mecenstvo; Zoisovo mecenstvo / publ. podjetje je prevzelo mecenstvo nad kulturnimi prireditvami v kraju pokroviteljstvo
SSKJ²
mecêsen -sna m (é)
nar. macesen: posekati mecesen; star mecesen / pog. pohištvo iz mecesna macesnovega lesa
SSKJ²
mèč1 mêča m (ȅ é)
1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč
// šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem
2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja
3. nar. zahodno gladijola: na vrtu so visoko pognali meči
● star. meči se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pamet
♦ etn. ples z meči pri nekaterih prvotnih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast
SSKJ²
meč2 
tekmovanje:gl. match
SSKJ²
méča1 -e ž (ẹ́)
navadno s prilastkom mehki ali mehkejši del česa: meča buče; iz meče (kruha) je iztrgal košček in ga začel oblikovati med prsti iz sredice
♦ anat. zobna meča vsebina zobne votline; zobna pulpa
SSKJ²
méča2 -e ž (ẹ́)
nav. mn. meča3: pes jo je popadel za mečo; krč v mečah
SSKJ²
méča3 méč in mêča mêč s mn. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
zadnji, mišičasti del goleni: pes ga je ugriznil v leva meča; krč v mečih
SSKJ²
mêčar1 -ja m (ȇ)
agr. fižol, katerega strok je podoben meču:
SSKJ²
mêčar2 in mečár -ja m (ȇ; á) nekdaj
1. vojak, oborožen z mečem: pogumen mečar
2. izdelovalec mečev: mečar na dvoru
SSKJ²
mêčarica -e ž (ȇ)
velika morska riba z mečastim podaljškom zgornje čeljusti: loviti mečarice; meso mečarice
SSKJ²
mêčast -a -o prid. (é)
podoben meču: mečasti listi; mečast rep
SSKJ²
mečáva1 -e ž (ȃ)
1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica
♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela
// nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen
2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava
3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra
4. knjiž. mehkost: mečava prsi
● zunaj je mečava južno vreme, odjuga
SSKJ²
mečáva2 -e ž (ȃ)
knjiž. metež: mečava je ponehala / snežna mečava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mêček -čka m (ē)
1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža
2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček
♦ rib. majhna riba, katere samec ima v obliki meča podaljšano repno plavut, Xiphophorus helleri
SSKJ²
méčen in mêčen -čna -o (ẹ̑; ȇ)
pridevnik od meča3: mečna mišica
SSKJ²
mečenósec -sca m (ọ̑)
nekdaj plemič, ki nosi vladarju meč: cesarjev mečenosec
SSKJ²
mêčev -a -o (é)
pridevnik od meč: mečev ročaj; mečeva konica
SSKJ²
mečeválec -lca [mečevalca in mečevau̯ca] m (ȃ)
nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih
SSKJ²
mečevánje -a s (ȃ)
glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja
SSKJ²
mečeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati
SSKJ²
méčica -e ž (ẹ́)
mehki spodnji del uhlja: predreti mečice; vlekel ga je za obe mečici; na mečicah je imela pripete uhane / ušesna mečica
// navadno s prilastkom mehek del česa, navadno dela telesa: na mečici dlani je bila porezana koža; mečica prsta blazinica
SSKJ²
mečílen -lna -o prid. (ȋ)
star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: mečilno olje
SSKJ²
mečílo -a s (í) zastar.
1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo
2. mehčalo: glicerin in druga mečila
SSKJ²
mečíti -ím nedov., méči in mêči (ī í)
star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile
SSKJ²
mečkáč -a [məčkač tudi mečkač] m (á)
slabš. kdor počasi dela: mečkač je, pa še veliko napak naredi; si pa že tak mečkač; težko gledam tega mečkača / neodločen mečkač
SSKJ²
mečkálast -a -o [məčkalast tudi mečkalast] prid. (á)
slabš. ki počasi dela: mečkalast človek
SSKJ²
mečkálnik -a [məčkau̯nik tudi mečkau̯nik] m (ȃ)
stroj, priprava za mečkanje: mečkalnik za krompir
SSKJ²
mečkálo -a [məčkalo tudi mečkalo] s (á)
mečkač: še zmeraj si tako mečkalo
SSKJ²
mečkánje -a [məčkanje tudi mečkanje] s (ȃ)
glagolnik od mečkati: prepovedati otrokom mečkanje papirja / bat za mečkanje krme / poženi, dovolj je mečkanja / s tem je blago zavarovano proti mečkanju
SSKJ²
mečkánka -e ž (á)
izdelek iz tkanine ali drugega materiala, ki ima zmečkano, nagubano površino: bombažna mečkanka; krilo iz mečkanke
SSKJ²
mečkáti -ám [məčkati tudi mečkati] nedov. (á ȃ)
1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili
    mečkáti se
    1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
    2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka
    mečkáje :
    mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika
SSKJ²
mečkàv -áva -o [məčkav- tudi mečkav-] prid. (ȁ á)
1. knjiž. ki se (rad) mečka: mečkavo blago
2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja
    mečkávo prisl.:
    mečkavo se je odpravljala od doma
SSKJ²
mečkávec -vca [məčkavəc tudi mečkavəc] m (ȃ)
zastar. mečkač: priganjal je mečkavce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mečkávost -i [məčkavost tudi mečkavost] ž (á)
lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno
SSKJ²
mečkljív -a -o [məčkljiv- tudi mečkljiv-] prid. (ī í)
knjiž. ki se (rad) mečka: mečkljivo blago
SSKJ²
mečkón -a [məčkon tudi mečkon] m (ọ̑)
nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač)
SSKJ²
méčnica in mêčnica -e ž (ẹ̑; ȇ)
anat. kost na zunanji strani goleni: golenica in mečnica
SSKJ²
méd1 -ú in -a m (ẹ̑)
1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med
// nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu
2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj
3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen
♦ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov
SSKJ²
méd2 -í ž, daj., mest. ed. médi (ẹ̑)
zlitina bakra in cinka; medenina: vlivati med; kovna, lita med; verižica, vijak iz medi
♦ metal. livna med; rdeča med z majhnim odstotkom cinka; tombak; specialna med ki vsebuje nikelj, mangan, železo, aluminij, silicij in cin
SSKJ²
med3 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑)
1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba
// za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje
2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države
3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje
II. z orodnikom
1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5 in 10 °C; pren. razmejitev kompetenc med občinskimi in državnimi službami
// za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki
2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi
// za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem
3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom
4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto
// za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom
● premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat
♦ šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem
SSKJ²
med... ali mèd... predpona v sestavljenkah (ȅ)
1. za izražanje obstajanja česa med čim: medceličen, medleden, medmorje, medplanetaren
// za izražanje nastopanja, pojavljanja česa med čim: medklic
2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: mednaroden, medsebojen, medverski
SSKJ²
medálja -e ž (á)
1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja
2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo / medalja za častna dejanja slovensko odlikovanje za izjemna dejanja, vredna posebne časti; medalja za hrabrost slovensko odlikovanje za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin; medalja za zasluge slovensko odlikovanje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju države
// tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / šport. žarg. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje
3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje
● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika
SSKJ²
medaljêr -ja m (ȇ)
kdor dela, izdeluje medalje, plakete, kovance: znamenit medaljer
SSKJ²
medaljêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na medaljerje ali medaljerstvo: medaljersko delo / medaljerska šola
SSKJ²
medaljêrstvo -a s (ȇ)
um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu
SSKJ²
medaljón -a m (ọ̑)
obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom
♦ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku
SSKJ²
medaljónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od medaljon: dal ji je medaljonček in prstan; medaljonček z materino sliko
SSKJ²
mèdamêriški -a -o prid. (ȅ-ȇ)
polit. nanašajoč se na mednarodno organizacijo držav ameriškega kontinenta: medameriška konferenca / medameriške vojaške sile
SSKJ²
medár -ja m (á)
nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medarjem / stojnice medarjev
SSKJ²
medaríca -e ž (í)
čeb., navadno s prilastkom čebela, ki naredi dosti medu: to so dobre medarice
SSKJ²
medárna -e ž (ȃ)
trgovina z medom:
SSKJ²
mèdbesedílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ)
1. nanašajoč se na medbesedilnost: medbesedilni postopki; postopek medbesedilnih navezav
2. ki je, obstaja med besedili: medbesedilni niz; medbesedilne primerjave
SSKJ²
mèdbesedílnost -i ž (ȅ-ȋ)
1. lastnost besedil, ki se kaže v različnih povezavah med njimi: umetelni slog in medbesedilnost
2. teorija, ki proučuje povezave med različnimi besedili in njihove medsebojne vplive: na temo medbesedilnosti je napisal že vrsto člankov in razprav
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mèdbibliotéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, poteka med knjižnicami: medbibliotečni odnosi
♦ biblio. medbibliotečna izposoja
SSKJ²
mèdcéličen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
biol. ki je med celicami: medcelični prostor; medcelična snov medceličnina
♦ čeb. medcelična stena srednja stena sata
SSKJ²
mèdceličnína -e ž (ȅ-ī)
biol. snov, ki napolnjuje medcelični prostor: celice izločajo medceličnino / kostna medceličnina
SSKJ²
mèdcelínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je, poteka med celinami: medcelinski zračni prevoz; medcelinske proge / medcelinski stiki / medcelinska raketa raketa, ki lahko doseže drugo celino
SSKJ²
mèdcónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
šport. ki je, poteka med conami, območji: medconska tekma
♦ šah. medconski turnir turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo
SSKJ²
mèdčeljústnica -e ž (ȅ-ȗ)
anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica
SSKJ²
mèdčlovéški -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje
SSKJ²
meddóbje -a s (ọ̑)
knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona
SSKJ²
mèddrúštven -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje
SSKJ²
mèddržáven -vna -o prid. (ȅ-á)
ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami
♦ pravn. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav
SSKJ²
mèddržávnopráven -vna -o prid. (ȅ-á-ā)
pravn. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti
SSKJ²
meddvérje -a s (ẹ̑)
prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje
// manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico
SSKJ²
mêdel -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [medəu̯; druga in tretja oblika mədəu̯] prid., medlêjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ)
1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba
2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore
3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest
4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled
5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita
    mêdlo in mèdlo in medló prisl.:
    organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat
SSKJ²
méden1 -dna -o prid. (ẹ̑)
teh. ki je iz medi: medni okraski; medna žica
SSKJ²
méden2 in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na med; meden4: medno pecivo / zastar. medne besede
♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
SSKJ²
mêden3 -dna -o prid. (é)
navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: hruška je že medna; zrelo medno jabolko
SSKJ²
medén4 -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na med1:
a) medena kapljica / medena barva
b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
c) meden sat; letos je medeno leto
č) medeno cvetje
2. navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
    medéno prisl.:
    medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
SSKJ²
medén5 -a -o prid. (ẹ̑)
ki je iz medi: meden vijak, žebelj; medena cev, posoda / medena pločevina
♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme
SSKJ²
medeníca1 -e ž (í)
anat. del telesnega ogrodja v spodnjem (zadnjem) delu trupa: zlomiti si medenico; človeška, živalska medenica; moška, ženska medenica
// votlina, ki jo to ogrodje dela: imeti ozko, široko medenico / mala spodnji del te votline, velika medenica zgornji del te votline
SSKJ²
medeníca2 -e ž (í)
star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
medeníca3 in médenica -e ž (í; ẹ̑)
zastar. predmet iz medi, navadno posoda: v medenico vliti vodo / prinesi medenico mleka
SSKJ²
medeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na medenica1: medenične kosti / medenična votlina / medenični izhod izhod, skozi katerega pride plod ob porodu; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice
SSKJ²
medeníka -e ž (í)
knjiž. melisa: čaj iz listov medenike
♦ bot. gozdna rastlina z dlakavim steblom in belimi ustnatimi cveti, Melittis melissophyllum
SSKJ²
medenína -e ž (í)
zlitina bakra in cinka: gumb iz medenine
// izdelki iz take zlitine: medenina na komatih
SSKJ²
medenínast -a -o prid. (í)
1. ki je iz medi, medenine: medeninast gumb; medeninasti našitki; medeninasta kljuka, zajemalka
2. podoben medi: medeninast sijaj / medeninast zvok kot ga ima glasbilo iz medi
SSKJ²
medenják -a m (á)
1. nav. mn. drobno pecivo z dodatkom medu in dišav: peči medenjake; kupiti kilogram medenjakov
2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav: razrezati medenjak
SSKJ²
médenje1 in mêdenje in métenje in mêtenje -a s (ẹ́; é)
glagolnik od mesti, delati maslo: medenje smetane
SSKJ²
medênje2 -a s (é)
glagolnik od mediti: medenje sadja / medenje smreke; čas medenja
SSKJ²
medénka1 -e ž (ẹ̄)
hruška, ki je po medenju zelo sladka: medenke so že zrele / pred hišo raste medenka
SSKJ²
medénka2 in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑)
zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek
SSKJ²
medenobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je take barve kot med1 ali med2: medenobarven mesec
SSKJ²
medénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed
SSKJ²
mèdetáža -e ž (ȅ-ȃ)
grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami
SSKJ²
mèdetážen -žna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša
SSKJ²
mèdfakultéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi
SSKJ²
mèdfázen -zna -o prid. (ȅ-ā)
ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji
♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma
SSKJ²
mèdgeneracíjski -a -o prid. (ȋ)
ki je, poteka med generacijami: medgeneracijska solidarnost; medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje, sožitje / medgeneracijsko druženje / medgeneracijski sporazum vzajemnost v porazdelitvi zlasti finančnih družbenih, državnih bremen med več generacij
SSKJ²
medgórje -a s (ọ̑)
geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje
SSKJ²
mediácija -e ž (á)
knjiž. posredovanje, stik1: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členov
♦ pravn. postopek, v katerem stranke s pomočjo nevtralne tretje osebe skušajo doseči mirno rešitev spora, povezanega s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem
SSKJ²
mediálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola
2. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim
// anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna / medialni živec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mediána -e ž (ȃ)
srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici: mediana starosti; izboljšanje mediane telesne višine prebivalcev zaradi boljše prehrane / mediana porazdelitve dohodka; porast mediane ekvivalentnega dohodka
SSKJ²
mediatéka -e ž (ẹ̑)
prostor, navadno v okviru knjižnice, z računalniki, avdio-, videonapravami, internetom, neknjižnim gradivom: pokrajinska mediateka; v mediateko so preselili tudi del državne knjižnice
SSKJ²
mediátor -ja m (ȃ)
knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo
♦ pravn. kdor vodi postopek, v katerem stranke skušajo doseči mirno rešitev spora, povezanega s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem
SSKJ²
mediátorka -e ž (ȃ)
knjiž. posredovalka, posrednica: kulturna mediatorka v etnografskem muzeju
♦ pravn. ženska, ki vodi postopek, v katerem stranke skušajo doseči mirno rešitev spora, povezanega s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem
SSKJ²
medíca -e ž (í)
alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice
SSKJ²
medicína -e ž (ȋ)
1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / alternativna medicina ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod; kitajska medicina vrsta zdravljenja z odpravljanjem energijskih blokad in poškodb, navadno z akupunkturo ali s terapevtsko masažo; komplementarna medicina ki zdravi z metodami, ki trenutno niso del uradne medicine; ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije; manualna medicina tehnika zdravljenja s posebnimi gibi, prijemi rok pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti; nuklearna medicina ki za laboratorijsko in klinično diagnostiko ter zdravljenje uporablja radioaktivne izotope; oddelek take medicine v bolnišnici; uradna medicina ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina uradna medicina / doktor medicine [dr. med.] akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / ukvarjati se z medicino z zdravstvom
♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine
2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino
3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju
4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
SSKJ²
medicinálen -lna -o prid. (ȃ)
farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino
SSKJ²
medicínec -nca m (ȋ)
1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika
2. knjiž. zdravnik: znan naravoslovec in medicinec
SSKJ²
medicínka -e ž (ȋ)
1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika
2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko
SSKJ²
medicínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na
a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti
b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples
♦ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis
    medicínsko prisl.:
    biti medicinsko izobražen
SSKJ²
medíčar -ja m (ȋ)
izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev
// nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem
SSKJ²
medíčarica -e ž (ȋ)
izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric
♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sušne dni
SSKJ²
medíčarstvo -a s (ȋ)
medičarska obrt: upadanje medičarstva
SSKJ²
medičêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo
♦ astron. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti
SSKJ²
medičína -e ž (í)
čeb. sladka tekočina, snov, ki jo čebele nabirajo in predelujejo: čebele nabirajo, srkajo medičino; odlagati, predelovati medičino
SSKJ²
medievalíst -a m (ȋ)
strokovnjak za medievalistiko: monografijo je uredil vodilni slovenski medievalist; revija je namenjena klasičnim filologom, zgodovinarjem, filozofom in medievalistom
SSKJ²
medievalístika -e ž (í)
veda, ki proučuje zgodovino, umetnost, literaturo in filozofijo srednjega veka: profesor medievalistike / glasbena medievalistika
SSKJ²
medievíst -a m (ȋ)
medievalist: znanstveni krožek sodobnih medievistov / zgodovinar medievist
SSKJ²
medievístika -e ž (í)
medievalistika
SSKJ²
mèdígra -e ž (ȅ-ȋ)
glasb. glasba med posameznimi enotami umetniškega dela: medigra med prvim in drugim dejanjem / glasbena, instrumentalna medigra / radijska glasbena medigra
♦ lit. kratka komična igra s tipičnimi osebami, igrana v odmorih pri predstavah resnejših gledaliških del, zlasti v renesansi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
médij -a m (ẹ́)
1. nav. mn. komunikacijsko sredstvo, zlasti časopisje, radio in televizija, namenjeno širši javnosti: elektronski, tiskani mediji; lokalni, naši, tuji mediji; novinarji neodvisnih medijev; oglaševanje v medijih / množični mediji / pojavljal se je v rumenih medijih rumenem tisku
2. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / analogni in digitalni mediji; pomnilniški medij / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec
3. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reaktivnega motorja
4. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija
// v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
SSKJ²
médija -e ž (ẹ́)
tisk. tiskarska črka, po velikosti med cicerom in tercijo: staviti v mediji
SSKJ²
médijec -jca m (ẹ́) pog.
kdor dela v medijih ali se v njih pogosto pojavlja: obetaven, vsestranski medijec; priljubljeni, znani medijci / športno druženje, teniški turnir medijcev
SSKJ²
médijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na medij: medijski zakon; medijska oseba; medijska hiša; postati medijska zvezda; medijska sredstva / medijski atentat silovit napad prek medijev; medijski dogodek v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek; medijska vojna dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev / pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti
    médijsko prisl.
    medijsko oglaševati, pokrivati; medijsko podprta akcija, kampanja, prireditev; medijsko najbolj izpostavljena oseba; medijsko zelo odmeven, zanimiv dogodek
SSKJ²
medikamènt -ênta m (ȅ é)
knjiž. zdravilo: vzeti kak medikament za prebavo; zdravljenje z medikamenti
SSKJ²
medikamentózen -zna -o prid. (ọ̑)
med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil
SSKJ²
médikus -a m (ẹ̑)
star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof
SSKJ²
medílnica -e ž (ȋ)
nar. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja: prinesi medilnico
SSKJ²
mediokritéta -e ž (ẹ̑) knjiž.
1. povprečnost: dvigati se nad mediokriteto / zmaga mediokritete
2. povprečnež: preganjati mojstre in poveličevati mediokritete
SSKJ²
medíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer je med: medved je našel medišče
// čeb. prostor v panju, kjer čebele odlagajo med: dajati sate v medišče
SSKJ²
medíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na medišče: mediščna prostornina / mediščni sat; mediščna naklada
SSKJ²
meditácija -e ž (á)
knjiž. globoko premišljevanje, razmišljanje: poglabljati se v meditacije; filozofska meditacija; meditacija o minljivosti / publ. knjiga meditacij
♦ rel. premišljevalna molitev
SSKJ²
meditácijski in meditacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na meditacijo: meditacijski center; meditacijski položaj; meditacijska metoda, tehnika / meditacijska delavnica; meditacijska skupina / meditacijska glasba
SSKJ²
meditánt -a m (ā á)
kdor meditira: meditant je imel zaprte oči in si ponavljal mantro
SSKJ²
meditatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje
♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem
SSKJ²
meditatívnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi
SSKJ²
meditátor -ja m (ȃ)
kdor meditira: zenovski meditatorji so tako koncentrirani, da se ne navadijo na zvok tiktakajoče ure
SSKJ²
mediteránec -nca m (ȃ)
kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: v skupini je bilo nekaj severnjakov in mediterancev / po svojem čustvenem svetu je mediteranec
SSKJ²
mediteránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele; sredozemski: mediteranske države / mediteranska flora / njegove slike izdajajo mediteranski temperament
♦ arhit. mediteranska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; geogr. mediteransko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem, sredozemsko podnebje
SSKJ²
medíti -ím nedov. (ī í)
1. povzročati, da postane kaj medno, mehko: mediti sadje; jabolka so dali medit; te hruške se hitro medijo; pren., ekspr. prosila ga je in medila, a ni se dal pregovoriti
♦ agr. mediti lan goditi
2. izločati snov, iz katere delajo čebele med: ajda, akacija, cvetje medi; hoja medi; dobro, slabo mediti
    medèč -éča -e:
    medeča rastlina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meditíranje -a s (ȋ)
glagolnik od meditirati: filozofsko meditiranje; meditiranje o minljivosti
SSKJ²
meditírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. globoko premišljevati, razmišljati: meditirati o življenju; meditirati ob knjigi; zbrano meditirati
    meditirajóč -a -e:
    meditirajoč človek
SSKJ²
mèdklíc -a m (ȅ-ȋ)
klic, vzklik med govorjenjem koga, zlasti v javnosti: delati medklice; govornik je medklic preslišal; protestni medklici; medklici iz publike
SSKJ²
mèdklúbski -a -o prid. (ȅ-ȗ)
ki je, poteka med klubi: medklubske tekme
SSKJ²
mèdknjížničen -čna -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je, poteka med knjižnicami: medknjižnično sodelovanje
♦ biblio. medknjižnična izposoja
SSKJ²
mèdkontinentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ)
medcelinski: medkontinentalne prometne zveze / medkontinentalna raketa
SSKJ²
mèdkrajéven -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza
// ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi
♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet nekdaj promet med kraji na ožjem območju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji
    mèdkrajévno prisl.:
    klicati koga medkrajevno; sam.:, pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
SSKJ²
mèdkrôvje -a s (ȅ-ȏ)
navt. prostor med krovoma: prtljago so spravili v medkrovje; dobil je samo še sedež v medkrovju
SSKJ²
mèdkultúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ)
1. ki je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: medkulturni dialog; medkulturni konflikti; medkulturna nestrpnost; cilj projekta je spodbuditi medkulturno razumevanje
2. nanašajoč se na več različnih kultur, navadno na določenem ozemlju: medkulturna vzgoja, zavest; medkulturne primerjave, raziskave; diplomirala je iz medkulturnih študij
SSKJ²
mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: sprejemanje medkulturnosti; razprava o medkulturnosti; vzgoja za medkulturnost; večjezičnost in medkulturnost
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju: duhovna medkulturnost; filozofija medkulturnosti; raziskovanje medkulturnosti; globalizacija in medkulturnost
SSKJ²
médla -e ž (ẹ̑)
gastr. jed iz mešanice kaše ali moke in krompirja ali zelenjave, znana na Gorenjskem: skleda medle
SSKJ²
mèdledén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
geol., v zvezi medledena doba vsaka od toplejših dob med dvema poledenitvama: tajanje ledu v medledeni dobi
SSKJ²
medlênje -a [medlenje in mədlenje] s (é)
glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu
SSKJ²
medléti -ím [medleti in mədleti] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž.
1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin
2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo
3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti
// ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele
4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema
5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti
6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej
● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče
    medlèč -éča -e:
    krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati
SSKJ²
medlévati -am [medlevati in mədlevati] nedov. (ẹ́)
star. medleti: v jeseni rastline medlevajo / ona medleva po njem
SSKJ²
medlévica -e [medlevica in mədlevica] ž (ẹ̑)
zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici
SSKJ²
medlíca -e [medlica in mədlica] ž (í)
1. fot. matirano steklo na zadnji ali zgornji strani fotografskega aparata za naravnavo ostrine slike: na medlici dobiti ostro sliko
2. min. rudnina, ki ima medel sijaj: bakrova medlica
SSKJ²
medlíka -e [medlika in mədlika] ž (í)
ekspr. izčrpan, slaboten človek: Če bi bili medlika in mehkužne narave, se vam ne bi bilo ničesar bati (H. Balzac – O. Župančič)
SSKJ²
medlíkast -a -o [medlikast in mədlikast] prid. (í)
nekoliko medel: medlikasta svetloba / medlikast dan / ekspr. medlikast človek
SSKJ²
medlíti -ím [medliti in mədliti] nedov., tudi medlì (ī í)
knjiž. delati kaj zmedeno, nejasno: ne verjemi prividom, ki ti medlijo razsodnost
♦ les. medliti les matirati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
medlo...1 [medlo in mədlo] prvi del zloženk, knjiž.
nanašajoč se na medel: medlobeseden, medlosrčnež
SSKJ²
medlo...2 [medlo in mədlo] prvi del zloženk, kakor medlosijoč, medlozelen, ipd., gl. medel
SSKJ²
medlôba -e [medloba in mədloba] ž (ó)
zastar. medlost: medloba mu je prevzela telo
SSKJ²
medlôben -bna -o [medlobən in mədlobən] prid. (ó ō)
zastar. medlikast: medloben dan
SSKJ²
mêdlost in mèdlost tudi medlóst -i [druga oblika mədlost, tretja oblika medlost in mədlost] ž (é; ə̀; ọ̑)
lastnost, značilnost medlega: medlost njegovih predstav o tem / medlost njenih strasti / ekspr. od medlosti se je težko držal pokonci
SSKJ²
medlúšen -šna -o [medlušən in mədlušən] prid. (ū)
ekspr., zastar. nekoliko medel: medlušen fant
SSKJ²
medmášen -šna -o prid. (ȃ)
nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na čas med velikim in malim šmarnom: medmašne nedelje / že vnaprej se je bala košnje v vročih medmašnih dneh avgustovskih
● nar. smrdiš kot medmašni kozel zelo
SSKJ²
mèdmésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, poteka med mesti: uvesti medmestni avtobusni promet / medmestni telefonski pogovori medkrajevni; medmestna konferenca; medmestna košarkarska tekma tekma med reprezentancami dveh ali več mest
// ki povezuje več mest: medmestni trolejbusi / medmestne avtobusne postaje
SSKJ²
mêdmet -éta m (é ẹ́)
jezikosl. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
SSKJ²
medméten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na medmet: medmetna raba / medmetni stavek stavek, izražen s samim medmetom
SSKJ²
mèdminístrski -a -o prid. (ȅ-í)
ki je, poteka med ministri, ministrstvi: medministrska konferenca, seja
SSKJ²
medmórje -a s (ọ̑)
geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema: narediti prekop čez medmorje
SSKJ²
mèdmožgáni -ov m mn. (ȅ-ȃ)
anat. srednji in spodnji del velikih možganov: živčne celice v medmožganih
SSKJ²
medmréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na medmrežje: medmrežni naslov / medmrežni umetnik / medmrežna povezava, stran / uporaba medmrežne telefonije
SSKJ²
medmréžje -a s (ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: elektronsko medmrežje; dostop do medmrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medmrežju; uporabniki medmrežja; razširjenost medmrežja
SSKJ²
mèdnacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
publ. ki je, obstaja med narodi kake države: glavni predmet razprave je bilo vprašanje mednacionalnih odnosov v državi; poglabljati mednacionalno sodelovanje
SSKJ²
mèdnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani
♦ grad. mednadstropna konstrukcija
SSKJ²
mèdnadstrópje -a s (ȅ-ọ̑)
grad. nižje, manjše nadstropje med dvema nadstropjema: pisarna je bila v mednadstropju
SSKJ²
mèdnároden1 -dna -o prid. (ȅ-á)
publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji
SSKJ²
mednároden2 -dna -o prid. (á)
1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod
// ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču
2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena
3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
// ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice
4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti
♦ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jezikosl. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; pravn. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični
    mednárodno prisl.:
    mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mednárodnopolítičen -čna -o prid. (á-í)
nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno
SSKJ²
mednárodnopráven -vna -o prid. (á-ā)
nanašajoč se na mednarodno pravo: mednarodnopravni predpisi / mednarodnopravne obveznosti
SSKJ²
mednárodnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov
2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti
SSKJ²
mèdnaslòv -ôva m (ȅ-ȍ ȅ-ó)
naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi
SSKJ²
mednóžje -a s (ọ̑)
knjiž. mesto med nogami: le krpica blaga ji je pokrivala mednožje / konj se je otepal muh, ki so mu silile v mednožje
SSKJ²
médo -ta m (ẹ̑)
otr. medvedek, medved: medo je njena najljubša igrača
SSKJ²
mèdobčínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje
// namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt
SSKJ²
medóčje -a s (ọ̑)
knjiž. mesto med očmi: kamen mu je priletel naravnost v medočje
SSKJ²
medojéd -a m (ẹ̑ ẹ̄)
1. ekspr. kdor rad je med: ta je velik medojed
2. zastar. medved
SSKJ²
medôknica in medóknica -e ž (ȏ; ọ̑)
nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah
SSKJ²
medolízec -zca m (ȋ)
ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec
SSKJ²
mèdomréžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. značilen za skupino avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo: medomrežni klic; medomrežni pogovor; cena minute medomrežne povezave iz fiksnega omrežja v mobilna omrežja in obratno je znana
2. nanašajoč se na medomrežje: medomrežna knjigarna; v načrtu imajo izdajanje revije in pripravo medomrežne strani
SSKJ²
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑)
1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje: dostop do medomrežja
2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medomrežju; spletne strani medomrežja; uporabniki medomrežja
SSKJ²
medonôsen -sna -o prid. (ó ō)
čeb. ki daje med, medičino; medovit: medonosna rastlina
SSKJ²
mèdosében -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
knjiž. ki je, obstaja med posamezniki; medsebojen: tesni medosebni stiki; prijateljska medosebna razmerja
♦ psih. medosebni odnosi odnosi med ljudmi v določenem okolju, ki jih veže skupno delo
SSKJ²
mèdósen -sna -o prid. (ȅ-ọ̑)
teh., v zvezi medosna razdalja razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila:
SSKJ²
medósje -a s (ọ̑)
teh. razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila: novi model avtomobila ima daljše medosje
SSKJ²
medovít -a -o prid. (ȋ)
čeb. ki daje med, medičino: medovita rastlina
SSKJ²
medôvnik -a m (ȏ)
nav. mn., bot. žleza, navadno v cvetu, ki izloča nektar: izloček medovnikov / cvetni medovniki
SSKJ²
mèdpalúbje tudi mèdpálubje -a s (ȅ-ȗ; ȅ-ȃ)
navt. medkrovje: iz medpalubja je šel na krov, da bi se naužil zraka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mèdparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
nanašajoč se na več parlamentov: medparlamentarni stiki
♦ polit. Medparlamentarna unija Interparlamentarna unija
SSKJ²
mèdplanetáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ)
ki je, obstaja med planeti: medplanetarni prostor
// ki je, poteka med planeti: medplanetarni poleti / medplanetarna ladja vesoljska ladja; medplanetarna postaja
SSKJ²
mèdplanéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, obstaja med planeti: medplanetni prostor
// ki je, poteka med planeti: medplanetni poleti / medplanetna ladja vesoljska ladja; medplanetna postaja
SSKJ²
medpléčje -a s (ẹ̑)
knjiž. mesto med pleči: bolečine je začutil najprej v medplečju
SSKJ²
mèdpleménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, obstaja med plemeni: medplemenska nasprotja / medplemensko življenje
SSKJ²
mèdpomnílnik -a m (ȅ-ȋ) rač.
računalniški pomnilnik, kjer so začasno shranjeni podatki, ki jih sistem zaradi hitrejšega delovanja kasneje pošlje v napravo: boljši modemi imajo vgrajen medpomnilnik; podpora strojnemu preprečevanju vdorov s prekoračitvijo medpomnilnikov
SSKJ²
medpóna -e ž (ọ̑)
jezikosl. obrazilo ali njegov del, ki povezuje podstavna dela zložene besede: predpone, pripone in medpone
SSKJ²
medpóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki je, obstaja med potjo, potovanjem: medpotni postanek
♦ žel. medpotna postaja vsaka od postaj med odhodno in namembno postajo
SSKJ²
medpótoma prisl. (ọ̑)
knjiž. med potjo, spotoma: to ti razložim medpotoma / medpotoma se lava strjuje
SSKJ²
mèdprôstor -óra m (ȅ-ó ȅ-ọ́)
vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police
♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami
// grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom
SSKJ²
medpŕsten -tna -o prid. (ȓ)
ki je med prsti: medprstna kožica
SSKJ²
mèdrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, poteka med razredi: medrazredno tekmovanje na šoli
// ki je, obstaja med družbenimi razredi: medrazredni spori; medrazredna nasprotja
SSKJ²
medrêbrn in medrébrn -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
ki je med rebri: medrebrni prostor / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice
SSKJ²
medréčje -a s (ẹ̑)
geogr. svet med dvema ali več rekami: naselili so medrečje Evfrata in Tigrisa
SSKJ²
mèdrepúbliški -a -o prid. (ȅ-ú)
ki je, poteka med republikami: organizirati medrepubliške kulturne zamenjave; medrepubliško tekmovanje / dobri medrepubliški odnosi
SSKJ²
medrésa -e ž (ẹ̑)
v muslimanskem okolju višja verska šola: pouk v medresi se je začel / sezidati medreso
SSKJ²
mèdresórski -a -o prid. (ȅ-ọ̑)
ki je, poteka med resorji: medresorska komisija; medresorska delovna skupina; medresorsko sodelovanje, usklajevanje
SSKJ²
médrje -a s (ẹ̑)
nar. severozahodno ograjen prostor v planinah, v katerega se zapira živina ob molži in ponoči: pastirji so prignali ovce in koze v medrje
SSKJ²
medsebójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki je, obstaja med posamezniki: so v dobrih medsebojnih odnosih; medsebojni stiki, vplivi; medsebojna odvisnost, pomoč; medsebojna nasprotja
// ki je, poteka med posamezniki: medsebojno dopisovanje; medsebojno vplivanje / med državami kljub dogovarjanju ni prišlo do medsebojne trgovine / medsebojno sodelovanje sodelovanje
2. ki je, se pojavlja v odnosu do druge osebe ali stvari: hodili so v velikih medsebojnih presledkih; majhne medsebojne razdalje / medsebojna lega
♦ bot. medsebojna oprašitev oprašitev cveta, navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; elektr. medsebojna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost v drugi, bližnji tuljavi
    medsebójno prisl.:
    medsebojno si pomagati, sodelovati; medsebojno primerjati
SSKJ²
medsebójnost -i ž (ọ̄)
knjiž. medsebojni odnosi, medsebojna odvisnost: človeška, socialna medsebojnost; medsebojnost pojmov / pravilno pojmovanje medsebojnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mèdspôlen -lna -o prid. (ȅ-ȏ)
1. ki je, obstaja med spoloma: medspolni odnosi; medspolne razlike
2. biol. ki ima (bolj ali manj) razvite organe in druge znake obeh spolov: medspolno bitje
SSKJ²
mèdstaničnína -e ž (ȅ-ī)
biol. medceličnina: izločanje medstaničnine
SSKJ²
medstêgenje tudi medstégenje in medstêgnje tudi medstégnje -a [prvi obliki metstegənje] s (ȇ; ẹ̑)
knjiž. prostor med stegni: stisnil je roke v medstegenje in začel pripovedovati
SSKJ²
mèdstránkarski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
ki je, poteka med strankami: medstrankarska pogajanja / medstrankarska nasprotja
SSKJ²
mèdstrokôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
nanašajoč se na več strok: medstrokovni odbor
SSKJ²
medtém in medtèm prisl. (ẹ̑; ȅ)
izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku: malo posedi, jaz pa bom medtem skuhala kavo; dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo
    medtém ko in medtèm ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku: medtem ko ga oblači, mu daje zadnje nasvete
    // za poudarjanje nasprotja, različnosti med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka: oni dobijo bel kruh, medtem ko mi samo črnega / publ.: medtem ko je lani razstavljalo devet držav, jih bo letos trideset; avstrijski nacionalizem je pomagal nemštvu, medtem ko je slovanske narode zatiral slovanske narode pa zatiral
SSKJ²
medúza -e ž (ū)
zool. ožigalkar z zdrizastim telesom, ki lebdi v morju: meduze in polipi
SSKJ²
medúzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na meduze: meduzna jajčeca / meduzna generacija spolni rod ožigalkarjev
SSKJ²
mêdved -éda m (é ẹ́)
1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu
2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda
3. ekspr. močen, okoren, navadno dobrodušen človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved
● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močno
♦ astron. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film berlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
SSKJ²
medvédar -ja m (ẹ̑)
1. nekdaj kdor vodi po svetu dresiranega medveda in nastopa z njim: v vas je prišel popotni medvedar
2. lov. lovec na medvede: izkušen medvedar
♦ lov. pes, izučen za lov na medvede
SSKJ²
medvédarica -e ž (ẹ̑)
lov. puška za lov na medvede:
SSKJ²
medvédast -a -o prid. (ẹ́)
ekspr. po moči, okornosti, hoji podoben medvedu: medvedast človek / medvedasta hoja
SSKJ²
medvédek -dka m (ẹ̑)
1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede
2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom
3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic
♦ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus
SSKJ²
medvédič -a tudi medvedìč -íča m (ẹ̑; ȉ í)
medvedek: medvedič je zadovoljno brundal; medvedka in medvediči
SSKJ²
medvédina in medvedína -e ž (ẹ̑; í)
1. medvedja koža: odeti se z veliko medvedino
2. medvedje meso: razpadajoča medvedina
SSKJ²
medvédji -a -e prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno
2. v zvezi medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva:
● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi
    medvédje prisl.:
    medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
SSKJ²
medvédjica -e ž (ẹ̑)
zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer: opazovati medvedjice; naselitev medvedjic / izginotje, ubijanje medvedjic / sredozemska medvedjica
SSKJ²
medvédka -e ž (ẹ̑)
samica medveda: breja medvedka; medvedka z mladiči
SSKJ²
medvédnica -e ž (ẹ̑)
medvedji brlog: medved je prišel iz medvednice
SSKJ²
medvednják -a m (á)
zaprt prostor za medvede: močno zavarovan medvednjak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
medvédov -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
4. v zvezi medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva:
● piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
SSKJ²
medvêjka -e ž (ȇ)
bot. grm z navadno nazobčanimi listi in drobnimi belimi ali rožnatimi cveti v češuljah, Spiraea: cvetoča medvejka
SSKJ²
mèdvérski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola
SSKJ²
medvládje -a s (ȃ)
stanje v državi po prenehanju dotedanje vlade, oblasti in pred začetkom nove: nastopilo je medvladje / to se je zgodilo v medvladju; pren. medvladje v našem kulturnem življenju
SSKJ²
medvódje -a s (ọ̑)
geogr. svet med dvema ali več rekami, potoki: vasi na medvodju
SSKJ²
medvôjen -jna -o prid. (ō)
nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje
// nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje
SSKJ²
mèdvretênčen in mèdvreténčen -čna -o prid. (ȅ-ȇ; ȅ-ẹ̑)
ki je med vretenci: medvretenčni prostor
♦ anat. medvretenčni diskus
SSKJ²
mèdvŕsten -tna -o prid. (ȅ-ȓ)
ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja
SSKJ²
mèdzavézniški -a -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, obstaja med zavezniki: medzavezniški odnosi / medzavezniška komisija
SSKJ²
mèdzóben -bna -o prid. (ȅ-ọ̄)
ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor
♦ jezikosl. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih
SSKJ²
mèdzvézden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor
♦ astron. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru
SSKJ²
mefísto -a m (ȋ)
ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista
SSKJ²
mefistófelski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. mefistovski: mefistofelski duh cinizma in zanikovanja
SSKJ²
mefístovski -a -o prid.(ȋ)
tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko
    mefístovsko prisl.:
    mefistovsko se smejati
SSKJ²
méga -- prid. (ẹ̑) pog.
1. zelo velik, pomemben: mega center in megacenter; mega dogodek in megadogodek
2. odličen, zaželen: strpnost je mega
SSKJ²
méga... prvi del zloženk (ẹ̑)
1. nanašajoč se na milijon: megacikel, megaohm
2. pog. nanašajoč se na kaj zelo velikega, pomembnega: megacenter in mega center, megazvezda in mega zvezda
SSKJ²
mégabájt tudi megabyte -a [mégabájt] m (ẹ̑-ȃ) rač.
milijon bajtov: minuta zvočnega zapisa zasede približno en megabajt [1 MB]; število prenesenih megabajtov je omejeno
SSKJ²
mégabít -a m (ẹ̑-ȋ) rač.
milijon bitov: hitrost prenosa podatkov dosega 54 megabitov [Mb] na sekundo
SSKJ²
megabyte gl. megabajt
SSKJ²
mégacíkel -kla m (ẹ̑-ī)
fiz., rad., navadno v zvezi megacikel na sekundo enota za merjenje frekvence, 1,000.000 ciklov na sekundo:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
megafón -a m (ọ̑)
1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon
2. zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe
SSKJ²
megahertz in mégahêrc -a [mégahêrc] m (ẹ̑-ȇ)
fiz. enota za merjenje frekvence, 1,000.000 hertzov: valovna dolžina 20,006 megahertzov
SSKJ²
megalít -a m (ȋ)
arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje v obliki velikega kamna: proučevati obliko, velikost megalitov / dolmen je sestavljen navadno iz megalitov
SSKJ²
megalítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi
SSKJ²
megalomán -a m (ȃ)
nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti
// kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman
SSKJ²
megalomaníja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. lastnost, značilnost megalomanov: trpi za megalomanijo; zaradi megalomanije nekaterih gospodarstvenikov ima škodo celotno gospodarstvo / megalomanija njihovih načrtov je očitna pretiranost, neizvedljivost
SSKJ²
megalománski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na megalomane ali megalomanijo: megalomanski politik / zamisli tega gospodarstvenika so megalomanske
SSKJ²
megalománstvo -a s (ȃ)
megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo
SSKJ²
megalópolis -a m (ọ̑)
publ. velemesto: načrt za turistični megalopolis
SSKJ²
mégamárket -a m (ẹ̑-ȃ)
samopostrežna blagovnica z več kot 3000 m2 prodajne površine: zgraditi megamarket; nakupovati v megamarketu; odprli bodo odprli deset novih trgovin in dva megamarketa
SSKJ²
mégaron -a m (ẹ̑)
pri starih Grkih hiša s samo enim, pravokotnim prostorom: oblika grškega templja se je razvila iz megarona
// glavni stanovanjski prostor z ognjiščem, navadno za moške: gosta so sprejeli v megaronu
SSKJ²
megatêrij -a m (é)
pal. v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti, orjaški lenivec:
SSKJ²
mégatóna -e ž (ẹ̑-ọ̑)
voj. enota za merjenje rušilne moči jedrskega streliva: jedrska bomba z močjo 25 megaton
SSKJ²
mégatónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
nanašajoč se na megatono: megatonski naboj / s števnikom eksplozija 25-megatonske (jedrske) bombe
SSKJ²
mégavát -a m (ẹ̑-ȃ)
fiz. enota za moč, 1,000.000 W: elektrarna z močjo 135 megavatov
SSKJ²
mégazabavíšče -a s (ẹ̑-í)
veliko poslopje, prostor za hazardiranje in drugo zabavo: igralniško megazabavišče; gradnja megazabavišča
SSKJ²
megêra -e ž (ȇ)
knjiž., ekspr. zlobna, hudobna, groba ženska: ne zaupajte tej megeri
SSKJ²
meglà -è in mègla -e [məgla] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ə̀)
1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost: megla se dviga, nastopi, se spušča; megla se gosti, se razkadi; po kotlinah leži megla; iz megle rosi; bela, siva megla; gosta, redka megla; jesenska, jutranja megla; ekspr.: po dolini se valijo, vlečejo megle; nad vodo visi megla; veter razganja meglo; debela megla gosta; gore so zavite v meglo / jutri bo megla megleno / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob megli je vidljivost slaba; zaiti v megli
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabo vidljivost: snežna megla; megla prahu; megla škropiva
2. ekspr. nejasnost, nedoločenost, negotovost: pregnati meglo iz duše; zdaj tava v megli in mraku; njegova umetnost se potaplja v abstraktne megle / z oslabljenim pomenom: razpršiti megle predsodkov; prihodnost je zavita v meglo negotovosti; zdrsnil je v meglo nezavesti
● ekspr. megla se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati; ekspr. to obdobje zgodovine je še zavito v meglo je še neraziskano, nejasno; kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; spominjam se tega kakor v megli nejasno; od razburjenja je videl vse (kot) v megli nejasno, nerazločno
♦ meteor. inverzna megla ki nastane v kotlinah in dolinah ob toplotnem obratu; nizka megla ki leži neposredno nad zemeljsko površino; visoka megla ki se dviga v višje zračne plasti; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje
SSKJ²
mèglast -a -o [məglast] prid. (ə̀)
meglen: debele meglaste plasti
SSKJ²
meglén -a -o [məglen] prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na meglo:
a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi
b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo
c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje
2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti
// ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba
3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen
// podan tako, da dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno
● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna
    megléno prisl.:
    megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meglénast -a -o [məglenast] prid. (ẹ̄)
nekoliko meglen: meglenasto ozračje / meglenasta ravan / meglenasta svetloba
SSKJ²
megleníca -e [məglenica] ž (í)
astron. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje meglenic
SSKJ²
meglenína -e [məglenina] ž (í)
knjiž. megla, meglica: gozd izginja v meglenini
SSKJ²
meglénka -e [məglenka] ž (ẹ̄)
avt. avtomobilski žaromet za vožnjo v megli: prižgati, ugasiti meglenki
SSKJ²
meglénost -i [məglenost] ž (ẹ̄)
lastnost, stanje meglenega: meglenost ozračja / ekspr. Cankarjevemu pisanju so očitali meglenost; publ. idejna meglenost / ekspr. meglenost zgodnjega srednjega veka je še prevelika, da bi mogli izreči zanesljivejšo sodbo
SSKJ²
meglíca -e [məglica] ž (í)
1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice
♦ meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km
// (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu
// ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa
2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih
3. astron. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica
● ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh
SSKJ²
meglíčast -a -o [məgličast] prid. (í)
nanašajoč se na meglico: megličasta plast / megličasta reka; megličasto obzorje / jutro je megličasto / ekspr. megličasti vodometi
SSKJ²
meglíčen -čna -o [məgličən] prid. (ī ȋ)
knjiž. megličast: jutra so meglična
♦ fiz. meglična celica posoda s prenasičeno vodno paro za opazovanje sledi naelektrenih osnovnih delcev
SSKJ²
meglílnik -a [məglilnik] m (ȋ)
agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice; atomizator
SSKJ²
meglína -e [məglina] ž (í)
knjiž. megla, meglica: sonce je prodiralo skozi jutranjo meglino; modrikasta meglina
SSKJ²
meglíti -ím [məgliti] nedov., meglì in mègli (ī í)
delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo
● solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati
♦ voj. delati, povzročati umetno meglo
    meglíti se 
    postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti
    ●     knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo
SSKJ²
meglovít -a -o [məglovit] prid. (ȋ)
zastar. meglen: čemeren, meglovit dan / meglovite teorije
SSKJ²
meglôvje -a [məglou̯je] s (ȏ)
ekspr. megla, megle: iz meglovja so segali samo najvišji vrhovi gor; sivo jesensko meglovje
SSKJ²
méh -a m, mn. mehôvi in méhi (ẹ̑)
1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh
// priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike
2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove
3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda2: godec je pihal na meh
4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh
// posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš
5. pog., v zvezi varnostni meh napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna, zračna blazina:
● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasno
♦ anat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; glasb. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti
SSKJ²
meháč -a m (á)
1. nar. koroško harmonikar: mehač je veselo igral
2. zastar. kdor goni meh (pri orglah): organist in mehač
SSKJ²
mehak gl. mehek
SSKJ²
mehanicíst -a m (ȋ)
1. pristaš mehanicizma: nauk, teorija mehanicistov
2. knjiž. kdor togo, razumsko poenostavljeno prenaša zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: ne bodimo taki mehanicisti
SSKJ²
mehanicístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na mehanicizem: mehanicistični nazori v biologiji, literarni teoriji in drugih znanostih; sveta ni mogoče razložiti z mehanicistično teorijo / mehanicistično pojmovanje vloge sindikatov
    mehanicístično prisl.:
    resnice v umetnosti ni razumel mehanicistično
SSKJ²
mehanicízem -zma m (ī)
1. filoz. nauk, ki razlaga vse pojave v naravi, družbi z zakoni mehanike: mehanicizem enači človeka in stroj
2. knjiž. togo, razumsko poenostavljeno prenašanje zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: mehanicizem je ustvarjalnemu duhu tuj
SSKJ²
meháničen -čna -o prid. (á)
1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje
// ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje navodil
2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci
3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer
// ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora
4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici
5. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
♦ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; glasb. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja
    mehánično prisl.:
    mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meháničnost -i ž (á)
lastnost, značilnost mehaničnega: moreča mehaničnost gibov / njegovo pojmovanje tradicije je daleč od vsake mehaničnosti in togosti
SSKJ²
mehánik -a m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik
2. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki
SSKJ²
mehánika -e ž (á)
1. veda o gibanju in mirovanju teles ter o silah, ki to povzročajo: vpliv mehanike na filozofijo 17. in 18. stoletja; zakoni mehanike / mehanika tal geomehanika; mehanika tekočin hidromehanika
♦ astron. nebesna mehanika veda o gibanju nebesnih teles; fiz. kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; mehanika togih teles
2. v zvezi fina, precizna mehanika dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav; finomehanika: delavnica fine, precizne mehanike; telefonski aparati, električni števci in drugi izdelki fine mehanike
3. publ., s prilastkom zakonitost, določenost: splošna mehanika revolucije; v njegovem uporništvu je nekaj, kar zanikuje tesnobno mehaniko sodobnega sveta
4. mehanizem: priprava z zastarelo mehaniko
5. glasb. mehanizem pri glasbilu, ki omogoča igranje: mehanika pri klarinetu se je pokvarila / angleška mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun s posebnim sistemom vzvodov; dunajska mehanika klavirska mehanika, pri kateri se prenašajo udarci od tipk do strun neposredno; klavirska mehanika
SSKJ²
mehaníst -a m (ȋ)
mehanicist: za mehaniste sta vesolje in človek samo komplicirana mehanizma
SSKJ²
mehanístičen -čna -o prid. (í)
mehanicističen: mehanistični nauk, nazor; to je mehanistična razlaga evolucije
♦ filoz. mehanistični materializem mehanični materializem
    mehanístično prisl.:
    skladnosti med podobo in predmetom ni pojmoval mehanistično
SSKJ²
mehániški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mehanike: mehaniške navade / mehaniške klešče; modra mehaniška obleka
SSKJ²
mehanizácija -e ž (á)
1. glagolnik od mehanizirati:
a) mehanizacija in avtomatizacija dela, proizvodnje / mehanizacija kmetijstva
b) mehanizacija gibov; mehanizacija tipkanja
2. navadno s prilastkom stroji, tehnične naprave, ki opravljajo delo s človekovim sodelovanjem: na gradbišču uporabljajo najmodernejšo mehanizacijo; kmetijska, pisarniška mehanizacija
SSKJ²
mehanízem -zma m (ī)
1. skupek strojnih delov za uravnavanje, prenašanje gibanja, delovanja: izpopolniti, sprožiti, ustaviti mehanizem; mehanizem pisalnega stroja, ure; mehanizem za premikanje, zaviranje / krmilni, pogonski, prenosni mehanizem; pren. hoteli so biti ljudje, ne pa samo mehanizmi
// publ., s prilastkom skupina organov z določeno funkcijo; aparat: menijo, da je človekov fiziološki mehanizem prirejen za toplo podnebje; gimnastične vaje ugodno delujejo na dihalni mehanizem
2. publ., s prilastkom kar omogoča, uravnava določeno delovanje, dejavnost: vodenje državnega mehanizma; potreben je enoten izvršilni mehanizem / sprostitev kreditnega, tržnega mehanizma; mehanizem cen
// s prilastkom sistem, način: mehanizem mednarodne delitve dela; mehanizem produkcije / komedijski mehanizem tega dramatika se skoraj ne spreminja
♦ nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; teh. ročični, vijačni mehanizem
SSKJ²
mehanizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mehanizirati: pogoj za zvišanje produktivnosti je mehaniziranje obrata / mehaniziranje gibov
SSKJ²
mehanizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uvesti stroje za opravljanje kakega dela: mehanizirati košnjo, molžo / mehanizirati gospodinjstvo; kmetijstvo se vse bolj mehanizira
// opremiti s stroji: luko, obrat so že precej mehanizirali
2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: mehanizirati gibe
♦ ped. mehanizirati poštevanko naučiti se jo tako, da se lahko uporablja brez razmišljanja, sklepanja
// ekspr. povzročiti, da kaj sploh poteka brez sodelovanja volje, zavesti: mesto mehanizira vse življenje
    mehanizíran -a -o:
    mehaniziran obrat; postopek je zdaj že mehaniziran
SSKJ²
mehanográf -a m (ȃ)
uslužbenec, ki dela z mehanskimi stroji, napravami za obdelavo podatkov: v knjigovodstvu potrebujejo še enega mehanografa; knjigovodja mehanograf
SSKJ²
mehanografíja -e ž (ȋ)
1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
SSKJ²
mehanográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mehanografe ali mehanografijo: obiskovati mehanografski tečaj / izpisovanje faktur z mehanografskimi stroji / mehanografska obdelava podatkov
SSKJ²
mehánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo: trenje, trki in drugi mehanski pojavi / mehanske lastnosti; mehanska trdnost stekla / mehanski filter
2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanski dražljaji / mehansko čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanske poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca
3. teh. ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanski dvigalnik; mehanska stiskalnica / mehanska regulacija / mehanska roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka
4. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti; mehaničen: mehansko reševanje nalog
♦ filoz. mehanski materializem mehanični materializem; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji; mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja; mehanska energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege ali gibanja; teh. mehanska obdelava obdelava, s katero se materialu spreminja oblika; mehanska tehnologija tehnologija, ki obravnava spreminjanje oblike materiala
    mehánsko prisl.:
    material najprej kemično, nato pa še mehansko obdelajo; ti pojavi se ne dajo razložiti mehansko
SSKJ²
méhar -ja m (ẹ̑)
star. dudar: piskanje meharjev
SSKJ²
méhast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben mehu: mehasti rokavi / ekspr. mehaste veke otekle, nabrekle
SSKJ²
mehatrónika -e ž (ọ́)
veda, ki združuje znanja strojništva, elektrotehnike in računalništva: inženir, tehnik mehatronike
SSKJ²
mehčálec -lca [mehčalca in mehčau̯ca] m (ȃ)
mehčalo: tej umetni snovi dodajo mehčalce / mehčalec za vodo
SSKJ²
mehčálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mehčanje: mehčalni postopek / mehčalno sredstvo
♦ fot. mehčalni objektiv objektiv s krogi, ki povzročijo, da je negativ mehek
SSKJ²
mehčálo -a s (á)
sredstvo za mehčanje: mehčala v umetnih snoveh; proizvodnja mehčal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mehčánje -a s (ȃ)
glagolnik od mehčati: priprava za mehčanje mesa / mehčanje grozdja / sredstvo za mehčanje vode
♦ jezikosl. mehčanje sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice
SSKJ²
mehčáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati kaj tako, da se (rado)
a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča
b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek
c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo
2. delati kaj tako, da daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: to mazilo dobro mehča kožo; mehčati usnje / z masažo mehčati komu prste z gibanjem, stiskanjem delati jih (bolj) gibčne
3. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: bratova odločnost ga je vse bolj mehčala; mehčati koga z grožnjami, pretepanjem / mehčati upornost, zakrknjenost delati jo manj izrazito, močno
4. ekspr. delati kaj tako, da izraža prijaznost, naklonjenost: samo modre, ljubeznive oči so mehčale njegov resni obraz / lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana
● ekspr. saj se mu možgani mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren
♦ jezikosl. mehčati soglasnik tvoriti ga s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; tvoriti ga hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j; palatalizirati; kem. mehčati vodo odstranjevati iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
    mehčán -a -o:
    mehčani soglasnik
SSKJ²
mehčáva -e ž (ȃ) knjiž.
1. mehčanje: postopna mehčava
2. mehkost: prijetna mehčava trave / mehčava oblakov
3. mehki del česa: mehčava v gnezdu / mehčava stegen mehki, mesnati del; mečava / iti čez mehčavo mehka, razmočena tla
SSKJ²
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é)
1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja; mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo; mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev
6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje
7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400
    mêhko in mehkó prisl.:
    mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
    ●     pog. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
    mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.:
    kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v, na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
    ♦     lov. strel v mehko v drobovje
SSKJ²
mehitaríst -a m (ȋ)
rel. menih reda, ki se ukvarja z izdajanjem verskih, strokovnih knjig, zlasti v armenskem jeziku: tiskarna mehitaristov
SSKJ²
mehko... prvi del zloženk
nanašajoč se na mehek: mehkočuten, mehkolas / mehkosrčnež
SSKJ²
mehkôba -e ž (ó)
1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost
2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in čistost vlaken / mehkoba barv, tonov
SSKJ²
mehkôben -bna -o prid. (ó ō) ekspr.
1. popustljiv, prizanesljiv: ne bodi preveč mehkoben z njimi; mehkobna ženska
2. ganljiv, čustven: ta prizor je preveč mehkoben; mehkobna glasba, pesem
3. nekoliko mehek: mehkobne ustnice / mehkobno jesensko sonce
    mehkôbno prisl.:
    mehkobno govoriti
SSKJ²
mehkôbnost -i ž (ó)
ekspr. popustljivost, prizanesljivost: ves njegov obraz izraža mehkobnost / ženska mehkobnost
SSKJ²
mehkočúten -tna -o prid. (ū) knjiž.
1. obziren, popustljiv, prizanesljiv: je dober, mehkočuten fant / mehkočutni izrazi
2. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: mehkočuten sanjač; ne posmehuj se mu, ko je tako mehkočuten
SSKJ²
mehkočútnost -i ž (ū)
knjiž. obzirnost, popustljivost, prizanesljivost: prostor in čas nista primerna za mehkočutnost / ekspr. mehkočutnost solzavega pesnika občutljivost
SSKJ²
mehkodlák in mehkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima mehko, voljno dlako: mehkodlak pes
SSKJ²
mehkolás in mehkolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima mehke, voljne lase: mehkolaso dekle
SSKJ²
mehkolísten -tna -o prid. (ȋ)
vrtn., navadno v zvezi mehkolistna solata solata, ki ima mehke, sočne liste: krhkolistne in mehkolistne solate
SSKJ²
mehkolupínast -a -o prid. (í)
knjiž. ki ima mehko lupino: mehkolupinast sad / mehkolupinasto jajce jajce z mehko lupino
SSKJ²
mehkonében -bna -o prid. (ẹ̑)
jezikosl. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: mehkonebna zapora / mehkonebni soglasniki
SSKJ²
mehkonébnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom: k, g in h so mehkonebniki
SSKJ²
mehkosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. usmiljen, dobrosrčen: mehkosrčen človek; mati je bila zelo mehkosrčna
SSKJ²
mêhkost tudi mehkóst -i ž (é; ọ̑)
1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov
2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost ganjenost
SSKJ²
mehkôta -e ž (ó)
knjiž. mehkost: krhkost, mehkota, trdota in druge lastnosti / očetova nepopustljivost in materina mehkota popustljivost, prizanesljivost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mehkôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. nekoliko mehek: mehkotno telo kače / ne bodi tako mehkoten občutljiv, mehkužen
SSKJ²
mehkúž -a m (ū)
1. star. mehkužen človek: same ženske so ga vzgajale, zato je tak mehkuž in sanjač
2. rak po levitvi, dokler še nima oklepa: mehkuž ostane v skrivališču kak teden
♦ agr. jajce, ki nima trdega apnenčastega ovoja
SSKJ²
mehkúžec -žca m (ȗ)
1. nav. mn., zool. živali z mehkim telesom brez notranjega ogrodja, Mollusca: polži, školjke in drugi mehkužci
2. mehkužen človek: debeluharji in mehkužci so omagali že na pol poti
SSKJ²
mehkúžen -žna -o prid. (ú ū)
ekspr. ki se zaradi navajenosti na udobje, pretirane občutljivosti boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: mehkužni otroci so kar naprej bolni; predobro se jim godi, zato so vsi mehkužni; ne bodi tako mehkužen in len / v mestih je življenje vedno bolj mehkužno
SSKJ²
mehkúžiti -im nedov. (ú ȗ)
ekspr. povzročati, da se kdo boji ali ni sposoben prenašati (večjih) telesnih naporov, neprijetnosti: udobje je vojake vedno bolj mehkužilo; mehkužiti se v varnosti in brezdelju / značaj se mu mehkuži
// pretirano negovati, razvajati: le mehkuži ga, da ne bo za nobeno rabo
SSKJ²
mehkúžnež -a m (ȗ)
mehkužen človek: ne bodi tak mehkužnež; uporni gladiatorji so bili strah rimskih mehkužnežev
SSKJ²
mehkúžnik -a m (ȗ)
knjiž. mehkužen človek: dvorni mehkužniki / narod mehkužnik
SSKJ²
mehkúžnost -i ž (ú)
ekspr. lastnost mehkužnega človeka: ob trdem delu se je znebil mehkužnosti in lahkoživosti; zaradi prevelike mehkužnosti ne vztraja pri nobenem delu
SSKJ²
mehníca -e ž (í) nar.
1. medna hruška: v vrhu se je odtrgala tepka .. in se naposled razčesnila pred Žefovimi nogami. Žef se je sklonil, pobral mehnico .. in snedel (C. Kosmač)
2. neodločen, bojazljiv človek: kakšen fant neki, prava mehnica je
SSKJ²
méhovka -e ž (ẹ̑)
pog. kamera na meh: fotografira z mehovko
SSKJ²
mehúr -ja m (ú)
1. okrogla tvorba s tankimi stenami, katere notranjost je napolnjena s plinom ali tekočino: mehur se je naredil; predreti mehur; milni mehur; napet mehur / na hrbet si je privezal plavalni mehur / zračni mehurji se dvigajo iz globine vode; pren., knjiž. mehurji luči
2. polkrožna tvorba, ki se napravi na površju tkiva, zlasti kože, zaradi bolezni ali poškodbe: na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin; gnojni mehurji
// tej podobna tvorba sploh: obleka se slabo prilega, na hrbtu se delajo mehurji
3. organ za zbiranje seča: prehladil si je mehur; bolečine v mehurju / izprazniti bolniku mehur; vulg. odcediti si, pog., ekspr. olajšati si mehur opraviti malo potrebo / napihniti (svinjski) mehur / sečni mehur
// nekdaj vrečki podobna priprava iz tega organa, navadno svinjskega, za nošenje tobaka: mehur s tobakom je šel iz rok v roke; v pipo je tlačil tobak iz obrabljenega mehurja / tobačni mehur / mehur tobaka
♦ anat. žolčni mehur mehur ob jetrih, kjer se zbira (odvečni) žolč; bot. plavalni mehur z zrakom napolnjeni del steljke; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; zool. črnilni mehur črnilna žleza; vzdušni ali ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih
SSKJ²
mehúrčast -a -o prid. (ú)
1. poln mehurčkov: ves je opečen in mehurčast; led je bil prevlečen z mehurčasto plastjo
2. podoben mehurčku: mehurčast izpuščaj; mehurčasta žleza / tkanina mehurčastega videza
SSKJ²
mehúrček -čka m (ū)
manjšalnica od mehur: zračni mehurčki se dvigajo iz vode; milni mehurčki / testo je mehko in v njem se delajo mehurčki / na koži se mu zaradi vročine delajo mehurčki; pren., ekspr. loviti mehurčke slave
♦ anat. pljučni mehurček najmanjša votlinica v pljučih; teh. mehurček libele zrak v cevki libele, ki kaže vodoravno lego; zool. prebavni mehurček votlinica v citoplazmi praživali, v kateri se prebavlja hrana
SSKJ²
mehúrčiti -im nedov. (ú ȗ)
knjiž. delati, povzročati mehurje, mehurčke: z izdihavanjem zraka je mehurčil vodo / sluznica se mehurči
SSKJ²
mehúrčkast -a -o prid. (ū)
1. poln mehurčkov: mehurčkasta površina
2. podoben mehurčku: mehurčkast izpuščaj
SSKJ²
mehúrčkati -am nedov. (ȗ)
knjiž. delati, povzročati mehurčke: plavalec je lovil sapo in mehurčkal vodo; pena na pivu se mehurčka
SSKJ²
mehúrec -rca m (ū)
star. mehurček: pene se pršijo v milijarde mehurcev
♦ biol. zarodni mehurec mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic; blastula
SSKJ²
mehúren -rna -o (ȗ)
pridevnik od mehur: mehurna in ledvična obolenja
SSKJ²
mehúriti -im nedov. (ú ȗ)
knjiž. delati, povzročati mehurje: mehuriti tekočino; ko voda vre, se kadi in mehuri / kužne bolezni, ki mehurijo kožo; listi se mehurijo
SSKJ²
mehúrjast -a -o prid. (ú)
1. poln mehurjev: mehurjast obraz; roke so mehurjaste / papir je postal mehurjast
2. podoben mehurju: mehurjasta tvorba
♦ bot. mehurjasti šaš šaš z napihnjenimi plodovi, Carex vesicaria
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mehúrjavost -i ž (ú)
lastnost, značilnost mehurjastega: mehurjavost kože
♦ med., vet. bolezen, ki jo povzročajo mehurnjaki
SSKJ²
mehúrjevec -vca m (ú)
kem. bojni plin, ki razjeda sluznico in kožo: zaščititi se proti mehurjevcem
SSKJ²
mehúrka -e ž (ū)
bot. grm z rumenimi cveti in mehurjasto napihnjenimi plodovi, Colutea arborescens: posaditi mehurko v parku
♦ zool. mehurke žabe z majhno glavo in razmeroma širokim trupom, ki se lahko napihne, Brevicipitidae
SSKJ²
mehúrnik -a m (ȗ)
med., vet. obliž, ki povzroča mehurjasta vnetja:
SSKJ²
mehurnják -a m (á)
med., vet. velika mehurjasta tvorba z ličinkami ovojnice v notranjih organih:
SSKJ²
meissenski -a -o [májsənski] prid. (á)
nanašajoč se na mesto Meissen: meissenska katedrala / dragocen meissenski porcelan
SSKJ²
mej gl. med3
SSKJ²
mêja -e stil. -é ž, rod. mn. mêj in mejá (é)
1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / ta meja je strateška, utrjena / Slovenija in Hrvaška sta podpisali dogovor o skupnem nadzoru meje / prestopiti mejo / zelena meja območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato / publ. položaj na meji je napet mejni državi sta na meji pripravljeni za morebiten spopad
// črta, ki ločuje, razmejuje zemljišča, parcele: kositi čez mejo; meje po katastrski mapi / soseda se tožita zaradi meje / meje igrišča so slabo označene
2. s prilastkom kar ločuje, razmejuje kaj sploh: jezikovne, pojmovne meje; meja med poezijo in prozo; meja med vzdrževalnimi in obnovitvenimi stroški je bolj ali manj premična / knjiž. meja ločnica
3. mn., publ., s prilastkom področje, območje: država je po vojni razširila svoje meje / z oslabljenim pomenom: Slovenci zunaj meja domovine v tujini, tujih državah; meje znanja se širijo / pisar. delati, ukrepati v mejah predpisov po predpisih
4. navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa: meja se je premaknila navzdol, navzgor; prekoračiti predpisano starostno mejo / kritična, spodnja meja / določiti meje, v katerih občine predpisujejo višino prispevkov / poslovati na meji rentabilnosti komaj še rentabilno
5. nezoran, travnat del med njivami: sosed je tudi letos preoral mejo; na mejah je nakosil za kopico sena
6. navadno v zvezi živa meja vrsta strnjeno nasajenega nizkega grmičevja, navadno za ograditev, razmejitev: negovati, zasaditi živo mejo; drenova, gabrova živa meja
● odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; ekspr. brez meje razpravljajo, ne naredijo pa nič zelo veliko, dolgo razpravljajo; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo pošten; to je res le do določene, neke meje le deloma, delno; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino
♦ fiz. meja elastičnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa; geogr. datumska meja na kateri se spremeni datum za en dan; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919
SSKJ²
mejáč -a m (á)
1. mejaš: mejača sta se sprla zaradi poti
2. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: tihotapec je mejačem ušel
SSKJ²
meják -a m (á)
knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: Slovenci so mejaki tudi z Madžari / odnosi med mejakoma Slovenijo in Avstrijo sosednjima državama
SSKJ²
mejáš -a m (á)
1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom
2. knjiž. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari
3. knjiž. obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega območja; psihološke posebnosti mejašev
// nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši
♦ zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem
SSKJ²
mejášinja -e ž (ā)
1. lastnica zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: spreti se z mejašinjo zaradi gozda
2. knjiž. sosednja država; soseda: Francija in njena mejašinja Nemčija
SSKJ²
mejášiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž., zastar. imeti s kom isto, skupno mejo: na zahodu mejašimo z Italijani
SSKJ²
mejáštvo -a s (ȃ)
knjiž. stanje, ko ima kdo s kom isto, skupno mejo: slovensko mejaštvo na Germane in Romane / za to pokrajino je bilo turško mejaštvo neugodno sosedstvo
SSKJ²
mêjdan -a m (ȇ)
1. zastar. dvoboj, boj: pozval je viteza na mejdan
// kraj dvoboja, boja: veliko jih je padlo na mejdanu
2. v orientalskem okolju trg, tržni prostor: na mejdanu poleg železniške postaje so se zbirale majhne gruče Arabcev
SSKJ²
mèjdún in mêjdún medm. (ȅ-ȗ; ȇ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: mejdun, je to lep pes
SSKJ²
mèjdúnaj in mêjdúnaj medm. (ȅ-ū; ȇ-ū)
pog. izraža podkrepitev trditve: mejdunaj, ali nam je trda predla
SSKJ²
mèjdúš in mêjdúš medm. (ȅ-ū; ȇ-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: mejduš, kako je lačen
SSKJ²
mêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na mejo:
a) mejna pokrajina; nemiri na mejnem območju / mejni spor / mejni jarek, kamen; mejni prehod / mejna črta
b) revija je objavljala iz vzgojnih razlogov tudi mejne proizvode pesniškega ustvarjanja; preseči mejno hitrost, težo
c) to je mejni primer iz sodne prakse; mejno področje med zdravstveno, socialno in pedagoško službo
● mejna znanost znanost, ki sega na področje drugih samostojnih znanosti
♦ ekon. mejna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga; filoz. mejna situacija po eksistencialistični filozofiji položaj, v katerem se človek zave omejenosti svojih možnosti; geom. mejna ploskev površje kakega geometrijskega telesa ali del tega površja; mat. mejna vrednost limita; strojn. mejna mera največja ali najmanjša mera, ki jo sme imeti izdelek, da je še uporaben; mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; zgod. mejni grof grof, ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
mejíca -e ž (í)
manjšalnica od (živa) meja: pristriči mejico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mejíšče -a s (í) knjiž.
1. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj; mejnik: to je važno mejišče v razvoju modernega pesništva
2. meja: mejišče med poezijo in prozo / preorati mejišče
SSKJ²
mejíti -ím nedov. (ī í)
1. imeti isto, skupno mejo: Slovenija meji na Avstrijo, Hrvaško / tu meji dolenjsko narečje na gorenjščino / soba meji z eno steno na dvorano / v gozdu meji s sosedom
2. knjiž. omejevati, zapirati: visoke skale so mejile globel / črta dreves je mejila obzorje
3. deliti: obzidje je mejilo mesto od predmestja / ekspr. ta dva dogodka mejijo mnoga leta
4. ekspr., navadno v zvezi z na biti zelo podoben: njegovo pisanje meji na reportažo / to meji že na blaznost
SSKJ²
mejl gl. mail
SSKJ²
mejníca tudi mêjnica -e ž (í; ȇ)
knjiž. meja, mejna črta: mejnica med vzhodnim in zahodnim območjem / mejnica med zavestjo in podzavestjo / mejnica se je pomaknila navzdol, navzgor
SSKJ²
mejník -a m (í)
1. kar označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča, države, navadno kamen: postaviti, premakniti mejnik / to drevo je mejnik med travnikoma / O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst? (O. Župančič)
// obcestni kamen: sesti na mejnik ob cesti
2. navadno s prilastkom kar časovno ločuje, razmejuje kaj: ta dogodek je zgodovinski mejnik; rojstvo otroka je bilo pomemben mejnik v njenem življenju
3. knjiž. določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: z vajami in vztrajnostjo je presegel mejnike svoje sposobnosti
SSKJ²
mêjnost -i ž (ē)
knjiž. lastnost, značilnost mejnega: mejnost pojava, primera
SSKJ²
Méka -e ž (ẹ́)
knjiž., ekspr., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: gledališka Meka ga je razočarala; Pariz, Meka slikarjev
SSKJ²
méka1 in mêka -e ž (ẹ́; é)
nar. prekmursko močviren travnik, log: šel je domov po meki; vrbe v meki
SSKJ²
mêka2 in méka -e ž (ȇ; ẹ̑)
ljubk. koza: naša meka se je izgubila
SSKJ²
mèkeke medm. (ȅ)
posnema glas koze: za zidom je meketala koza: mekeke
SSKJ²
mekèt -éta m (ȅ ẹ́)
meketanje: glasen meket koz
SSKJ²
meketáč -a m (á)
ekspr. kozel: gnal je kozla na semenj, toda suhega meketača ni kupil nihče
// slabš. kdor govori, pripoveduje z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: na sestanku smo morali že spet poslušati tistega mestnega meketača
SSKJ²
meketánje -a s (ȃ)
glagolnik od meketati: meketanje koz / dovolj imam tvojega meketanja
SSKJ²
meketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati
2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval
    meketáti se ekspr.
    z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa
    meketáje :
    kozel je meketaje bežal pred psi in otroki
    meketajóč -a -e:
    meketajoč glas; meketajoč smeh
SSKJ²
meketàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki (rad) meketa: meketavi kozlički
SSKJ²
mekína -e ž (í)
agr. trši ovoj semena prosa, ječmena, tesno zrasel z vsebino: tolkel je proso in tako odstranjeval mekine
// mn. ti ovoji, odstranjeni z luščenjem, tolčenjem: krmiti z mekinami; vreča mekin
● ekspr. oče si zaračuna vsako plevo, vsako mekino malenkost
SSKJ²
mekínast -a -o prid. (í)
med. ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice: mekinasta koža
SSKJ²
mekínje -a s (ȋ)
nar. vzhodno več mekin, mekine: odpihniti mekinje
SSKJ²
mekniti gl. makniti
SSKJ²
meksikájnar -ja m (ȃ) nekdaj
1. (prostovoljni) vojak mehiškega cesarja Maksimilijana: meksikajnarji so se odpeljali iz Ljubljane proti morju
2. nav. mn. škorenj z zgoraj trdimi, spodaj nagubanimi golenicami: mož v telovniku, kratkih irhastih hlačah in meksikajnarjih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mektáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. tresti, mučiti: mrzlica, strah ga mekta
SSKJ²
mekúž -a m (ū)
zastar. mehkužen človek: kdor se celo tega boji, je pravi mekuž
SSKJ²
mél1 -a m (ẹ̑)
mel2: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču
SSKJ²
mél2 -í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑)
1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse pobočje je pokrivala sipka mel
// melišče: steza drži čez meli / v meleh pod vrhovi je še sneg; zagledal ga je visoko v meleh
2. zastar. drobir: mel iz barja / lesena mel
SSKJ²
melafír -ja tudi -a m (ī)
petr. drobnozrnata temna predornina: melafirji in diabazi
SSKJ²
melamín -a m (ȋ)
kem. brezbarvna kristalna snov za izdelovanje umetnih smol, ki pri višji temperaturi ne postanejo mehke: tovarna melamina
SSKJ²
melamínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na melamin: melaminska plošča
SSKJ²
melancána -e ž (ȃ)
enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad; jajčevec: prodaja paradižnike in melancane / dušene melancane
SSKJ²
mélange gl. melanž
SSKJ²
melanhóličen -čna -o prid. (ọ̑)
čustveno zelo prizadet in pesimistično razpoložen: melanholičen človek; postati melanholičen / melanholičen temperament
// ki izraža tako prizadetost in tako razpoloženje: melanholičen pogled / obšle so ga melanholične misli / melanholična jesenska pokrajina
SSKJ²
melanholíja -e ž (ȋ)
1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine
2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem, mračnem razpoloženju, v nesproščeni duševni in telesni dejavnosti: bolnik z akutno melanholijo
SSKJ²
melanhólik -a m (ọ́)
človek melanholičnega temperamenta: velik melanholik je; melanholiki in sangviniki
SSKJ²
melanín -a m (ȋ)
biol. snov, ki daje koži, lasem rjavo, temno barvo: v koži črncev je veliko melanina
SSKJ²
melanít -a m (ȋ)
teh. laminat slovenske proizvodnje: obložiti z melanitom; v prid. rabi: melanit plošča
SSKJ²
melanóm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih malignih pigmentnih celic: kožni melanom; debelina melanoma; nastanek, razvoj, stadiji melanoma; odkrivanje, zdravljenje melanoma; boj, ukrepi proti melanomu; tveganje za melanom / maligni melanom
SSKJ²
melánž -a in mélange -ea [melánž-] m (ȃ)
tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti melanž / volneni melanž; v prid. rabi: melanž preja, tkanina; zelena melanž barva barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena
SSKJ²
melása -e ž (ȃ)
kem. gosta, temno rjava tekočina, ki ostane pri proizvodnji sladkorja: krmilu dodana melasa; špirit iz melase
SSKJ²
melína -e ž (í)
1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina
2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah
SSKJ²
melínast -a -o prid. (í)
nanašajoč se na melino ali mel: melinaste brežine / melinast, sipek material
SSKJ²
melinít -a m (ȋ)
kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z melinitom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
melíniti se -im se nedov. (í ȋ)
knjiž., zastar. zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: pesek se melini z brega / snežne plasti se melinijo
SSKJ²
meliorácija -e ž (á)
izboljšanje zemljišč z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: povečati donos z melioracijo; melioracija kmetijskih zemljišč; sredstva za melioracijo so zagotovljena / melioracija gozdov izboljšanje gozdov z gojitvijo ustreznejših drevesnih vrst, skrbnejšim vzdrževanjem
SSKJ²
melioracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na melioracijo: melioracijski ukrepi; melioracijska dela / melioracijski načrt / nova melioracijska območja
SSKJ²
melioratíven -vna -o prid. (ȋ)
s katerim se meliorira: meliorativno pogozdovanje / meliorativna drevesna vrsta
SSKJ²
meliorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
izboljševati zemljišča z osuševanjem, namakanjem, dodajanjem manjkajočih snovi: meliorirali so tisoč hektarov nerodovitne površine; meliorirati zemljišča ob reki
    melioríran -a -o:
    meliorirana zemljišča
SSKJ²
melíran -a -o prid. (ȋ)
1. tekst. ki je iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: melirana preja, tkanina
2. ekspr., v zvezi z lasje, brada ki je različnih barv, med katerimi navadno prevladuje siva: on ima že melirane lase / starec s sivo melirano brado
♦ metal. ki ima belo-sivo prelomno ploskev
SSKJ²
melísa -e ž (ȋ)
začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cveti: listi melise; duh po melisi
SSKJ²
melísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na meliso: melisni listi / melisno olje / star. melisne jagode melisnice
SSKJ²
melísnica -e ž (ȋ)
nav. mn. bonbon, v katerem je kot dodatek melisno olje: kupiti melisnice; bele in rdeče melisnice
SSKJ²
melíšče -a s (í)
grušč in pesek, ki se nabirata ob vznožju (gorskih) sten in pobočij: pod steno nastaja novo melišče; šli so po stezi, ki drži čez melišče / melišče se že zarašča
SSKJ²
melíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih območij / meliščno rastlinje
SSKJ²
melíti se -ím se nedov., tudi méli se (ī í)
knjiž., zastar. zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
SSKJ²
melízem -zma m (ī)
glasb. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju
SSKJ²
melizmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na melizem: melizmatično petje / melizmatični okraski
SSKJ²
mélj -a m (ẹ̑)
(zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
SSKJ²
meljáč -a m (á)
zastar. kočnik: korenina meljača
SSKJ²
melják -a m (á)
anat. vsak od šestih zadnjih zob v eni čeljusti; kočnik: korenine meljakov
♦ agr. močnati del zrna; zool. zob v stranskem delu čeljusti za drobljenje, mletje hrane; kočnik
SSKJ²
meljáva -e ž (ȃ)
1. mletje: meljava bo kmalu končana; meljava žita / meljava rude
2. zastar. žito (za mletje): pripeljati meljavo v mlin
SSKJ²
mélje -a s (ẹ̑)
nar. melišče: prečkati melje
SSKJ²
melódičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na melodijo: melodična stran glasbe / imeti izreden ritmični in melodični čut / melodični interval zaporedno zvenenje dveh tonov; melodična linija potek melodije
2. ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: ta pesem, skladba je zelo melodična / melodičen jezik / melodična lepota njenega glasu
♦ jezikosl. melodični naglas tonemski naglas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
melódičnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost melodičnega; pevnost, spevnost: melodičnost pesmi, skladbe / melodičnost jezika, stavka
SSKJ²
melodíja -e ž (ȋ)
1. glasb. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija
// s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja
2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij
3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije
♦ jezikosl. stavčna melodija stavčna intonacija
SSKJ²
melodíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti
SSKJ²
melódika -e ž (ọ́)
1. glasb. melodične značilnosti v skladbi: blagoglasna, slovesna melodika; melodika in harmonika / orientalska melodika
2. knjiž., s prilastkom melodične značilnosti česa sploh: melodika ruskega jezika; melodika stavka / Gregorčičeva melodika
SSKJ²
melodiózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki ima izrazito, prijetno melodijo; peven, speven: melodiozne pesmi, skladbe / to narečje je zelo melodiozno / govorila je z melodioznim glasom
SSKJ²
melodióznost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost melodioznega; pevnost, spevnost: to je opera z bogato melodioznostjo / melodioznost narečja
SSKJ²
melodráma -e ž (á)
1. lit., glasb. gledališka igra, katere besedilo se govori ob spremljavi glasbe: pisal je glasbo za melodrame; melodrame in operete
2. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino, ganljivka: ta roman je melodrama; delo se je spremenilo v preočitno melodramo / v kinu predvajajo melodramo
// pretirano čustvena, ganljiva vsebina literarnega dela: v tem romanu se srečamo s socialno melodramo
SSKJ²
melodramátičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na melodramo: dobro pozna melodramatične zakonitosti / ta lik spominja na melodramatične junake
2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: film z melodramatično zgodbo / govoriti z melodramatičnim glasom
SSKJ²
melodramátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramatski avtor / še najboljši so bili melodramatski filmi
2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: konec igre je melodramatski
SSKJ²
melodrámski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na melodramo: bil je znan melodramski avtor / prevečkrat uporablja melodramske preobrate, zaplete
2. knjiž., ekspr. pretirano čustven, ganljiv: roman z melodramsko zgodbo
    melodrámsko prisl.:
    dialogi učinkujejo melodramsko
SSKJ²
melóna -e ž (ọ̑)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen rumeni sladki sad: jesti melone; na trgu prodajajo melone in lubenice
2. šalj. polcilinder: gospod z melono na glavi
SSKJ²
melónast -a -o prid. (ọ̑)
podoben dinji: melonast sad; ekspr. pomolil je skozi vrata svojo melonasto glavo
SSKJ²
mélos -a m (ẹ̑)
knjiž. melodika: ljudski melos / pesem je tudi v prevodu ohranila ves melos originala
SSKJ²
membrána -e ž (ȃ) knjiž.
1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki lahko niha; kožica, opna: predreti, raztrgati membrano / membrane v ušesih / membrana na bobnu; pren., ekspr. muzika verzov je vplivala na njegove čustvene membrane
// teh. na obod napeta, pritrjena tanka, prožna ploščica, ki lahko niha: membrana v zvočniku se je pokvarila; gumijasta, kovinska membrana / telefonska membrana / membrana v črpalki
2. tanka plast snovi, skozi katero lahko pronica plin, tekočina: difuzija plina skozi membrano / filtrirna membrana; polprepustna membrana
3. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje; ovojnica, mrena1: možgane ovijajo tri membrane / sklepna membrana
♦ biol. celična membrana zunanji, mrtvi del celice
SSKJ²
membránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na membrano: naprava z membranskim preusmerjanjem
♦ strojn. membranska črpalka
SSKJ²
meménto -a m (ẹ̑)
knjiž. svarilo, opozorilo: ta izpoved je memento vsem, da je vojna zločin / razbitine avtobusa so bile grozljiv memento
SSKJ²
mémo -a m (ẹ̑) pog.
krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo; dopis: uprava je zjutraj poslala memo s kratkimi navodili, o čem bodo ta dan poročali; interni memo
SSKJ²
memoáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na memoare: avtobiografska in memoarna literatura; memoarna dela o revoluciji / memoarna oblika romana
SSKJ²
memoári -ov m mn. (ȃ)
knjiž. popis dogodkov, srečanj, ki jih je pisec sam doživel; spomini: izdati, pisati memoare
SSKJ²
memoaríst -a m (ȋ)
knjiž. pisec spominov: ta memoarist ne poudarja lastnih zaslug / leposlovni memoarist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
memoárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela
SSKJ²
memorándum -a m (ȃ)
1. knjiž. pisna izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti; spomenica: memorandum je podpisalo veliko uglednih znanstvenikov
2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem, spomenica: izročiti, poslati memorandum; avstrijska vlada je Sloveniji poslala memorandum; nota in memorandum
// pisna izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum: podpisati, ratificirati memorandum / memorandum o soglasju
3. zastar. znanstvena razprava, študija: napisal je memorandum o ostankih koral v gorah
♦ adm. memorandum polovica lista papirja formata A4 z glavo podjetja, ustanove, polovička; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju
SSKJ²
memoriál -a m (ȃ)
1. šport., navadno s prilastkom športno tekmovanje, posvečeno spominu na koga, navadno znanega športnika: zmagati na memorialu Janeza Polde; Ziherlov memorial v skokih v vodo / tekmovanje za Bloudkov memorial
2. star. spomenica, izjava: odposlali so memorial cesarju in komisiji
3. zastar. znanstvena razprava, študija: memorial o Ilirih
SSKJ²
memoriálen -lna -o prid. (ȃ)
publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik
SSKJ²
memoríranje -a s (ȋ)
glagolnik od memorirati: tudi dokumentacijo podreja osebnemu memoriranju; memoriranje doživljajev / preveč je memoriranja, premalo pa samostojnega mišljenja / poslušati memoriranje
SSKJ²
memorírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. spominjati se: natančno memorira doživljaje; memorira ga še, sreča pa nikoli
2. ped. učiti se na pamet: učenci so memorirali zlasti v prvem in drugem razredu
// pripovedovati na pamet: teksta niso smeli pripovedovati po svoje, ampak memorirati / na začetku ure je memoriral učitelju že obravnavano snov
♦ gled. v mislih obnavljati ali govoriti tekst za boljše obvladanje, ponavljati
SSKJ²
ména -e ž (ẹ́)
1. doba med zrelostjo in starostjo, ko pride pri ženskah do usihanja delovanja spolnih žlez in s tem do nekaterih telesnih in duševnih sprememb: biti v meni / doba, leta mene
2. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene
♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija
3. astron., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene
4. knjiž., zastar. doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja
● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
SSKJ²
menáda -e ž (ȃ)
v grški mitologiji žensko bitje, ki spremlja boga Dioniza: raztrgale so ga menade; blazna, divja menada
// knjiž. bakhantka, bakhantinja: ples menad
SSKJ²
menárha -e ž (ȃ)
med. prva menstruacija: dobiti menarho
SSKJ²
menáža -e ž (ȃ) voj. žarg.
1. (vojaška) hrana: menažo smo redno dobivali; dobra menaža / deliti, kuhati menažo jed, jedi; pri menaži je šest vojakov manjkalo pri jedi, pri obroku
2. v zvezi oficirska menaža, v stari Avstriji oficirska menza, oficirska restavracija: hraniti se v oficirski menaži; vodja oficirske menaže
SSKJ²
menážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na menažo: menažna skodelica / menažni voz
SSKJ²
menažeríja -e ž (ȋ)
1. zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, proučevanje, navadno pri cirkusu: imeli so vrtiljak in menažerijo; izpopolniti menažerijo / potujoča menažerija
// prostor, stavba s to zbirko: iti v menažerijo; hrup v menažeriji
2. knjiž. zbirka igrač, figur, ki predstavljajo živali: otroka se igrata z menažerijo / steklena menažerija / ekspr. njen klobuk je poln menažerije
3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: doma ima že celo menažerijo mačk in psov / menažerija človeških strasti in napak
SSKJ²
menážka -e ž (ȃ)
voj. žarg. vojaška posoda za hrano, navadno iz aluminija: jesti iz menažke; stali so pred kotlom z menažkami v rokah
SSKJ²
mencánje -a [məncanje] s (ȃ)
glagolnik od mencati: mencanje očesa, rok / mencanje in ožemanje perila / nobenega zavlačevanja in mencanja ni bilo / mencanje prosa
SSKJ²
mencáti -ám [məncati] nedov. (á ȃ)
1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju: mencati perilo; mencati in ožemati / v zadregi je mencal robec mečkal, stiskal
// premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mencala je otrokove premrle roke; od veselja si je mencal dlani, roke / še ves zaspan si je mencal oči
2. ekspr. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z nogami: vrsta se ni premaknila, zato je vse bolj mencal; otrok nestrpno menca pred vrati / v zadregi je mencal z nogami / kaj pa toliko menca na sedežu
3. ekspr. hoditi s kratkimi koraki: mencal je okoli očeta in ga pregovarjal; mencati proti domu; počasi, urno mencati
4. ekspr. omahovati, pomišljati se: menca in menca, preden kaj stori / mencati z odgovorom / mogoče, najbrž, je mencala
♦ agr. mencati proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih; meti
SSKJ²
mencàv -áva -o [məncav-] prid. (ȁ á)
ekspr. omahljiv, neodločen2: mencavo vedenje
    mencávo prisl.:
    mencavo govoriti
SSKJ²
mencávost -i [məncavost] ž (á)
ekspr. omahljivost, neodločnost: njihova mencavost ga jezi
SSKJ²
mencorítiti -im [məncorititi] nedov. (í ȋ)
slabš. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z zadnjico: v zadregi je mencoritil sredi sobe / mencorititi na stolu
// hoditi s kratkimi koraki: ustavljali so se, pa spet mencoritili dalje; mencorititi sem in tja
SSKJ²
mènda in mendà [menda in mənda] člen. (ȅ; ə̏; ȁ)
1. izraža domnevo: menda je to edini človek, ki mu zaupa; nocoj se menda še ne vrnejo; slabo ji je, menda od slabega zraka
2. izraža samoumevnost: menda si slep, da ne vidiš, kod hodiš; če prenese most kamion, bo menda tudi mene; saj menda ne boš huda, če prisedem / v takem dežju pa menda ne boste šli od doma; menda vendar ne bo ves dan megla; pog. pa menda ja nisi truden?
3. izraža soglasje, pritrjevanje brez pridržka: »Se ti zdi rešitev pametna?« »Menda!«; pog. »Me vzameš s seboj?« »Menda ja.«
SSKJ²
mendelévij -a m (ẹ́)
kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Md:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mendelízem -zma m (ī)
biol. Mendlov nauk o dedovanju:
SSKJ²
mendikántski -a -o prid. (ā)
rel., v zvezi mendikantski red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju; beraški red: frančiškanski, dominikanski in drugi mendikantski redovi
SSKJ²
Méndlov -a -o prid. (ẹ̄)
biol., v zvezi Mendlovi zakoni zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju:
SSKJ²
mendránje -a [məndranje] s (ȃ)
glagolnik od mendrati: mendranje trave, žita / mendranje po hiši
SSKJ²
mendráti -ám [məndrati] nedov. (á ȃ)
1. hoditi po čem, da se pritisne k tlom, navzdol in se pri tem poškoduje ali uniči: konji, lovci mendrajo travo, žito / mendrati po ajdi, travi / mendrati gredo, polje / od jeze je mendral klobuk na tleh
// ekspr. hoditi po kom in mu pri tem povzročati (hude) telesne poškodbe: ujetnika so podrli na tla, ga suvali in mendrali; konji so mendrali po ljudeh
2. ekspr. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z nogami; mencati: deklica ob mizi je ves čas mendrala
// hoditi s kratkimi koraki: mendral je okoli očeta in ga pregovarjal; od veselja je mendral po hiši / pri hoji mendra
// hoditi sploh: ves dan je mendral po mestu; ni mogel spati, pa je mendral okoli / fant že dolgo mendra za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost
3. ekspr. omahovati, pomišljati se: mož ne mendra, kadar se mora odločiti / mogoče, najbrž, je mendral
SSKJ²
mendrávec -vca [məndravəc] m (ȃ)
vet. konj, ki nima obeh mod (v mošnji):
SSKJ²
menèc -ncà in mènec -nca [mənəc] m (ə̏ ȁ; ə̀)
kdor mane proso: menci so meli zadnje snope
SSKJ²
mênedžer tudi ménedžer tudi manager -ja [tretja oblika mênedžer tudi ménedžer] m (ȇ; ẹ̑)
1. vodilni uslužbenec podjetja; direktor1, ravnatelj: družbo upravljajo menedžerji; odločilna vloga menedžerjev
2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti menedžer turistične agencije; dober, nesposoben menedžer / turistični menedžer
// poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal menedžer; menedžer boksarja; moštvo z menedžerjem in trenerjem
SSKJ²
mênedžerka tudi ménedžerka tudi managerka -e [tretja oblika mênedžerka tudi ménedžerka] ž (ȇ; ẹ̑)
1. vodilna uslužbenka podjetja; direktorica, ravnateljica: uspešna menedžerka; menedžerke vlagajo v delo več truda, da dosežejo enako priznanje kot menedžerji
2. publ. voditeljica, organizatorka zlasti v gospodarstvu: kadrovska menedžerka / glasbena, kulturna menedžerka
// poslovna voditeljica moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: z menedžerko sta sestavila podroben načrt, kako uspeti v svetu mode
SSKJ²
mênedžerski tudi ménedžerski tudi managerski -a -o [tretja oblika mênedžerski tudi ménedžerski] prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na menedžerje ali menedžerstvo: opravljati menedžerske posle; prevzeti menedžerske naloge / menedžerska uprava / kandidati za menedžerske položaje v podjetjih / menedžerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del
SSKJ²
mênedžerstvo tudi ménedžerstvo tudi managerstvo -a [tretja oblika mênedžerstvo tudi ménedžerstvo] s (ȇ; ẹ̑)
1. sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana menedžerjem: razvoj menedžerstva
2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno menedžerstvo; vprašanje menedžerstva se postavlja že nekaj časa / menedžerstvo v športu
SSKJ²
menedžíranje tudi managiranje -a [menedžíranje] s (ȋ)
glagolnik od menedžirati: prizadeval si je, da bi se izboljšal sistem menedžiranja in vodenja vlade; učinkovito, uspešno menedžiranje; menedžiranje podjetij
SSKJ²
menedžírati -am tudi managirati -am [menedžírati] nedov. (ȋ)
odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti ali o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: velike ustanove morajo svoja sredstva bolj racionalno menedžirati
SSKJ²
mênedžment tudi ménedžment in management -a [tretja oblika mênedžment tudi ménedžment] m (ȇ; ẹ̑)
vodenje podjetja: visoko razvit menedžment
// vodilni uslužbenci: vrhovni menedžment
SSKJ²
menèk -nkà tudi mènek -nka [mənək] m (ə̏ ȁ; ə̀)
sladkovodna riba z zelo dolgima plavutma pred repno plavutjo: jesti, loviti menke; ščuke in menki
♦ zool. morski menek večja morska riba z veliko, široko glavo in črno obrobljenimi neparnimi plavutmi, Brosme brosme
SSKJ²
menetékel -kla m (ẹ̑)
knjiž. svarilo, opozorilo: grozeč menetekel
SSKJ²
menežer ipd. gl. menedžer ipd.
SSKJ²
menežeríja -e ž (ȋ)
menažerija: razkazovati menežerijo / iti v menežerijo / igrati se z menežerijo
SSKJ²
menhír tudi ménhir -ja m (ī; ẹ̑)
arheol. prazgodovinsko znamenje v obliki visokega kamna, stebra: skrivnostni menhirji
SSKJ²
mení tudi menu -ja [mení] m (ȋ)
1. kosilo ali večerja v restavraciji, gostilni iz že izbranih jedi: naročiti, plačati meni; brezmesni, dietni meni; meni je cenejši / drugi meni ki je enostavnejši, cenejši; prvi meni ki je obsežnejši, dražji
// seznam jedi za to kosilo ali večerjo: sestaviti meni za cel teden; jedi, zapisane v meniju
2. rač. na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, izbirnik: nastavljati menije in orodno vrstico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meníca -e ž (í)
fin. vrednostni papir, s katerim kdo komu naroča ali se sam obvezuje plačati določeni osebi določeno vsoto denarja: akceptirati, diskontirati menico; izdati, podpisati menico / bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica; kratkoročna menica; lastna menica ki jo izpolni, podpiše in izda dolžnik; trasirana menica ki jo izpolni in izda upnik, podpiše pa dolžnik; pren., ekspr. za svoje ukrepe je dobil bianko menico odbora
SSKJ²
meníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na menico: menični obrazec; menični porok; menična terjatev, zadolžitev
♦ pravn. menično pravo predpisi za poslovanje z menicami
SSKJ²
meníčnopráven -vna -o prid. (ȋ-ā)
nanašajoč se na menično pravo: meničnopravni odnosi
SSKJ²
meníh tudi menìh -íha [tudi mənih] m (í; ȉ í)
1. član samostanskega, verskega reda: postati menih; živi kot menih osamljeno; skromno, preprosto / frančiškanski menih frančiškan / budistični menihi
// rel. član starejšega samostanskega reda, ki živi ločeno od drugih ljudi: strogo življenje menihov / kartuzijanski menihi kartuzijani
● star. beli menihi cistercijani
2. gastr. podolgovato pleteno pecivo iz kvašenega testa s pirhom ali jajčno lupino na enem koncu, znano na Primorskem in Notranjskem: za veliko noč je spekla menihe
SSKJ²
meníjski tudi menujski -a -o [meníjski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na meni 2: izdelava menijskih kartic / menijski ukazi; menijska bližnjica, tipka, vrstica
SSKJ²
meningítis -a m (ȋ)
med. vnetje možganske mrene: otrok je zbolel za meningitisom / klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop
SSKJ²
meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med.
vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: cepil se je proti klopnemu meningoencefalitisu
SSKJ²
menískus tudi menísk -a m (ȋ)
anat. izbočen hrustanec v kolenskem sklepu: poškodovati si meniskus; operacija meniskusa
♦ fiz. na eni strani vbočena, na drugi izbočena leča; ukrivljena površina tekočine v cevki
SSKJ²
meníšček -čka [tudi məniščək] m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od menih: droben, slaboten menišček / pesmi meniščka Vodnika
2. zool. gozdna ptica pevka z veliko belo liso na vratu, Parus ater: meniščki in čižki
SSKJ²
meníšec -šca [tudi mənišəc] m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od menih: droben, slaboten menišec / pesmi menišca Vodnika zna na pamet
SSKJ²
meníšič -a [tudi mənišič] m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od menih: menišič se je kar izgubil v široki kuti / pesmi menišiča Vodnika
SSKJ²
meníšiti -im [tudi mənišiti] nedov. (í ȋ)
knjiž. biti menih: štiri leta je menišil v cistercijanskem samostanu
SSKJ²
meníški -a -o [tudi məniški] prid.(ȋ)
nanašajoč se na menihe: preučevati meniško življenje / meniška kuta / meniški redovi starejši samostanski redovi, ki živijo ločeno od drugih ljudi; sleči meniško obleko stopiti iz samostanskega reda
    meníško prisl.:
    meniško oblečen; živeti meniško osamljeno; skromno, preprosto
SSKJ²
meníštvo -a [tudi məništvo] s (ȋ)
1. obstoj, dejavnost menihov: meništvo se je začelo v obliki puščavništva; zgodovina meništva
// meniški poklic: odločil se je za meništvo
2. menihi: meništvo je ohranjalo in širilo kulturo; srednjeveško meništvo
SSKJ²
meníti1 -ím tudi méniti -im dov., méni tudi mêni (ī í; ẹ̄)
zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč
SSKJ²
meníti2 in méniti -im, tudi méniti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́)
1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju; menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti; strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite
2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno; menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami
3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe; to je kraj, ki ga je menil brodnik; s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš
4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem; kaj meniš, da tega nisem vedel
// v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil
5. knjiž. reči, dejati1: to ni lepo in prav, meni oče; lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte
    meníti se in méniti se, tudi méniti se
    1. pog. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; govoriti: le kaj so se menili; meniti se o vsakdanjih stvareh; z njim se noče meniti; dolgo, prijateljsko se meniti / menili so se samo slovensko / ekspr. vsa vas se meni o tem / v mislih se meniti s kom
    2. nar. biti s kom v normalnih odnosih; govoriti: ti dve družini se že dolgo ne menita
    3. navadno z nikalnico, v zvezi z za imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ne meni za njegove ideje; še za kupčijo se več ne meni / za znance se ne meni, ampak živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ni nikoli dosti menil ni čutil potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
    // skrbeti za kaj, ukvarjati se s čim: za te grobove se nihče ne meni; še za lastne otroke se ne meni
    4. navadno z nikalnico, v zvezi z za biti do česa v takem odnosu
    a) da vpliva na ravnanje: ni se menil za njene besede, nasvete, svarila, ampak je vztrajal pri svojem; ni se menil za nevarnosti, okoliščine / za stezo se ni več menila, ampak je tekla kar počez / ekspr. gospodarstvo se ne meni za naravne lepote
    b) da vzbudi čustven odziv: ne meni se za trpljenje ljudi; za to, da ga je pognal v smrt, se ne meni dosti
    ●     nar. za te besede se bomo še kje drugje menili zaradi njih se boš moral še zagovarjati, braniti; nar. takrat ji je oče prepovedal meniti se z njim gojiti (medsebojna) ljubezenska čustva
    mené zastar.:
    govoril je nemško, mene, da tujec drugače ne zna
    menèč -éča -e:
    to je rekel, meneč njega; žalosten se je vračal, meneč, da najde hčer mrtvo; odšel je, ne meneč se za nevarnost; glasno meneča se dekleta
    ménjen -a -o:
    knjiž. ne ve se, kaj je bilo menjeno s temi besedami
SSKJ²
ménja -e ž (ẹ́)
zastar. menjava, menjavanje: menja pridelkov / menja človeške sreče / menja se je razdrla kupčija, pogodba
SSKJ²
menjáčica -e ž (ȃ)
zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko; ameba: menjačica se giblje s panožicami
SSKJ²
menjálec -lca [menjau̯ca tudi menjalca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja z menjavo ene valute za drugo: evre, dolarje je menjal pri menjalcu; menjalci na tržaških ulicah / banka je razpisala mesto menjalca / menjalec denarja
// kdor menja, menjava kaj sploh: menjalci pridelkov
SSKJ²
menjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na menjavo ali menjanje: menjalni postopek / menjalni sestanek filatelistov / menjalni tečaj evra, dolarja
♦ ekon. menjalna vrednost vrednost, določena s količinskim odnosom med danim in dobljenim blagom; menjalno gospodarstvo gospodarstvo, ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; menjalno sredstvo sredstvo, ki omogoča menjavo kakega blaga z drugim blagom; kor. menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
menjálnica -e ž (ȃ)
prostor za menjavo ene valute za drugo: odpreti, ustanoviti menjalnico; menjalnica na letališču, v hotelu / menjalnica denarja / tudi bančne menjalnice ne sprejemajo več tolarjev
// oddelek v podjetju, ki se ukvarja z menjavo česa za kaj drugega, drugačnega sploh: mlin z menjalnico žita
SSKJ²
menjálničar -ja m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja z menjavo ene valute za drugo: zaradi poneverb so aretirali dva menjalničarja; menjati denar pri menjalničarju
SSKJ²
menjálnik -a m (ȃ)
strojn. ohišje z zobniki, ki omogočajo spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi: kupiti, vstaviti menjalnik; zamenjati olje v menjalniku / avtomatski, sinhronizirani menjalnik; dvostopenjski, tristopenjski menjalnik
♦ grad. nosilec, ki nosi zaradi dimnika, napeljave prekinjen glavni nosilec
SSKJ²
menjálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na menjalnico: opravljanje menjalniških poslov; menjalniško poslovanje / menjalniški trg / nakupni, prodajni menjalniški tečaj
SSKJ²
menjálo -a s (á)
v zvezah: ptt (telefonsko) menjalo priprava, s katero se izključi en in priključi drug telefonski aparat na isti vod; žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
SSKJ²
ménjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od menjati: menjanje proizvodov / menjanje prestav / menjanje bivališča
SSKJ²
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu; mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte
// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri
3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče; menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku
4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe; po porazu je menjal prepričanje; ladja je menjala smer; temperatura, veter se lahko hitro menja
● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi
    ménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem območju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
    menjáje :
    dajal je denar menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
    menjajóč -a -e:
    pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
SSKJ²
menjàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž., zastar. spremenljiv, nestalen: menjavo vreme / njegovo razpoloženje je zelo menjavo
SSKJ²
menjáva -e ž (ȃ)
glagolnik od menjati:
a) menjava pridelkov za obrtne izdelke / menjava med državama narašča, upada / ugodna menjava evra, dolarja / publ. menjava izkušenj, mnenj izmenjava
b) menjava izrabljenih delov / menjava dlake
c) pogoste menjave so prekinjale tekmo; menjava straže
č) prišlo je do menjave bivališča / menjava poklica
d) menjava temperature, vremena
e) značilna menjava plasti / menjava svetlobe in teme
SSKJ²
menjávanje -a s (ȃ)
glagolnik od menjavati:
a) menjavanje koruze za sol
b) menjavanje posteljnine enkrat na teden
c) menjavanje igralcev, partnerjev; med menjavanjem straž je ušel
č) menjavanje bivališča / menjavanje zaposlitve
d) menjavanje učnih načrtov; menjavanje temperature
e) menjavanje tople in mrzle dobe
SSKJ²
menjávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati dolarje, funte za evre dajati ali dobivati dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa
3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce
4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja
● od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati
♦ med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati
    menjávati se s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z dnevom
    menjavajóč -a -e:
    menjavajoče se razpoloženje
SSKJ²
menjávost -i ž (á)
knjiž., zastar. spremenljivost, nestalnost: menjavost lastnosti, oblik
SSKJ²
menjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: ta trener premalo menjuje igralce; v slabem podjetju se delavci pogosto menjujejo
3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjevati bivališče / rad menjuje hotele / kar naprej menjuje službe
4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjevati pravopis; položaj na bojišču se pogosto menjuje
    menjeváti se 
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: fantazijski prizori se menjujejo s stvarnimi opisi
SSKJ²
menjševík -a m (ī)
v začetku 20. stoletja pripadnik desnega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke: Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike
SSKJ²
menjševíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na menjševike ali menjševizem: menjševiška struja v stranki / menjševiški nazori o revoluciji
SSKJ²
menjševízem -zma m (ī)
v začetku 20. stoletja nerevolucionarna smer v Ruski socialnodemokratski delavski stranki: nasprotovati menjševizmu
SSKJ²
menljív -a -o prid. (ī í)
star. spremenljiv, nestalen: bistvo z menljivo obliko / ljudsko mnenje je zelo menljivo
SSKJ²
menopávza -e ž (ȃ)
dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo
SSKJ²
menstruácija -e ž (á)
vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice: dobiti, imeti menstruacijo; boleča, močna menstruacija; izostanek menstruacije; neredna, redna menstruacija
SSKJ²
menstruacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na menstruacijo: menstruacijske težave / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
menstruálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na menstruacijo: menstrualne težave / menstrualna kri / menstrualni ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
SSKJ²
mentálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. duševen: otrokov mentalni razvoj; mentalne motnje; telesno in mentalno zdravje / mentalno delo / mentalni delavci
♦ med. mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij; pravn. mentalna rezervacija neizrečeni pridržek, omejitev ob kaki izjavi, pogodbi; psih. mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke
    mentálno prisl.:
    mentalno nerazvit, prizadet otrok
SSKJ²
mentalitéta -e ž (ẹ̑)
skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: skušal se je poglobiti v njihovo mentaliteto / po mentaliteti se zelo razlikujeta / publ.: treba je premagati mentaliteto, da mora naše probleme reševati kdo drug mnenje, mišljenje; bil je individualist po vzgoji in po vsej mentaliteti mišljenju, ravnanju
// s prilastkom ta skupek, značilen za
a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: dobro pozna mentaliteto aristokratov, izseljencev / dijaška mentaliteta / mentaliteta te šole ga je odbijala duhovno ozračje
b) prebivalce kakega zemljepisnega območja: nikoli se ni mogel vživeti v azijsko mentaliteto / človek hribovske mentalitete
SSKJ²
mentálnohigiénski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na mentalno higieno: mentalnohigienska načela / mentalnohigienska posvetovalnica
SSKJ²
mentálnost -i ž (ȃ)
star. miselnost, mentaliteta: obravnavati mentalnost mladine / to je značilno za mentalnost kapitalistične dobe / po mentalnosti je hegeljanec; dekadentska mentalnost
SSKJ²
mentól -a m (ọ̑)
kem. brezbarvna kristalna snov, glavna sestavina olja poprove mete: mentol hladi; mazilo, ki vsebuje mentol; v prid. rabi: mentol bonboni
SSKJ²
mentólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki vsebuje mentol: mentolni bonboni
SSKJ²
méntor -ja m (ẹ́)
kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja1, svetovalec: vprašati za nasvet svojega mentorja; mentor začetnikov / ta revija je mentor mladih pisateljev in pesnikov
// profesor, ki z nasveti, pojasnili usmerja, vodi študenta, predvsem pri pisanju zaključnega dela: mentor se ni strinjal z njenimi idejami
♦ agr. rastlina, s katero se vpliva na lastnosti novih križancev
SSKJ²
méntorica -e ž (ẹ́)
ženska, ki z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja2, svetovalka: dijakinje so predstavo pripravile pod vodstvom mentorice; prizadevna mentorica; dolgoletna mentorica mladim glasbenikom; mentorica likovnega krožka
// profesorica, ki z nasveti, pojasnili usmerja, vodi študenta, predvsem v zaključni fazi študija: mentorica še ni pregledala njegove diplome; za temo diplomskega dela se je odločil na pobudo mentorice; mentorica na inštitutu, univerzi
SSKJ²
méntorski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na mentorje ali mentorstvo: Čopova mentorska vloga / mentorska revija
SSKJ²
méntorstvo -a s (ẹ̄)
usmerjanje, vodenje mladega, neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili, vodstvo: literarno mentorstvo; vpliv Čopovega mentorstva na Prešerna / na šoli so uvedli mentorstvo
SSKJ²
méntrga -e ž (ẹ́)
etn. miza s koritom za mesenje: presejati moko v mentrgo; sedel je na klop zraven mentrge
SSKJ²
menu ipd. gl. meni ipd.
SSKJ²
menuét -a m (ẹ̑)
star, zmerno hiter francoski ples v tridobnem taktu: dvorjani so spet plesali menuet; eleganten, graciozen menuet
// skladba za ta ples: po gavoti je orkester zaigral menuet
♦ glasb. skladba ali stavek suite, sonate z značilnostmi tega plesa
SSKJ²
ménza -e ž (ẹ̑)
(gostinski) obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana: odpreti menzo; hrani se v menzi / podjetje je ustanovilo svojo menzo / delavska, študentska menza
// prostor tega obrata: čakal ga je v menzi
♦ arhit. (oltarna) menza mizi pobobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje, oltarna miza
SSKJ²
menzúra -e ž (ȗ)
nekdaj študentski dvoboj s sabljo, mečem: napovedati menzuro; pokazal je brazgotine od menzur
♦ fiz. graduirana valjasta posoda za merjenje količine tekočine; glasb. razmerje med velikostjo posameznih delov glasbila; razmerje med trajanjem posameznih notnih vrednosti v glasbeni pisavi od 13. do 16. stoletja; šport. razdalja med sabljačema na borilnem prostoru
SSKJ²
menzurálen -lna -o prid. (ȃ)
glasb., v zvezah: menzuralna glasba glasba od 13. do 16. stoletja, zapisana z notami, ki zaznamujejo trajanje tonov; menzuralna notacija notacija od 13. do 16. stoletja, ki zaznamuje trajanje tonov
SSKJ²
mêr1 -a m (ȇ)
zgod., v Ilirskih provincah predstojnik merije, župan: postal je ljubljanski mer
SSKJ²
mér2 -í ž, daj., mest. ed. méri (ẹ̑)
zastar. smer: veter je spremenil svojo mer; odšel je v tisto mer / nikoli ni mislil v ono mer
SSKJ²
méra -e ž (ẹ́)
1. navadno s prilastkom enota za merjenje: določiti, raziskovati mere; opustiti stare mere / funt, jard in druge angleške mere; časovne, dolžinske, utežne mere
// nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: spili so že tri mere vina
2. priprava, predmet za merjenje: kontrolirati, popravljati mere; mednarodni urad za mere in uteži / za mero bomo vzeli tole palico
3. nav. mn., navadno s prilastkom razsežnost, zlasti dolžina, širina, višina, debelina: obleka ne ustreza mojim meram; telesne mere; standardne mere fotografije, igrišča; mere izdelkov, mize / ima mere za vojaka / pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. iti k meri h krojaču, čevljarju, da ugotovi, določi razsežnosti telesnih delov za izdelavo obleke, obutve; konfekcija in obleke po meri obleke, narejene za določeno osebo; pren. notranje mere človeškega duha
4. s prilastkom določena, ustrezna količina kake snovi, tekočine: krompirja mu je vedno dal dobro mero; pičla, zvrhana mera; ekspr. spili so ga že pošteno mero
// publ., z oslabljenim pomenom obseg, stopnja česa sploh: od nje ni pričakoval tolike mere cinizma tolikega cinizma; dobil je najvišjo možno mero kazni najvišjo možno kazen; to trdi s polno mero odgovornosti z vso odgovornostjo
5. dopustna količina, stopnja česa: v vsaki stvari je potrebna mera; pri pitju ne pozna mere; v ugovarjanju je prekoračil mero / jedo brez mere pretirano dosti; do te mere je stvar sprejemljiva v taki obliki, stopnji; proizvodnja narašča v predpisanih merah
// v zvezi čez mero, nad mero izraža preveliko, nesprejemljivo količino, stopnjo česa: bilo je vsega čez mero / izpil je kozarček ali dva čez mero / čez mero se razburjati preveč; ekspr. nad mero je nesramen zelo
6. publ., v prislovni rabi, s prilastkom izraža omejitev, kot jo določa prilastek: ugotoviti, v kolikšni meri podatki ustrezajo resnici; prostori so v polni meri izkoriščeni popolnoma, v celoti; problemi so v precejšnji, zadovoljivi meri rešeni; to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno / zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero / to je le do določene, neke mere res deloma, delno
7. pisar., s prilastkom dejanje, ukrep: v takem položaju so opravičljive izredne mere; agrotehnične, varnostne mere
8. lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu; metrum: mera, zareza in druga vprašanja metrike / daktilska, trohejska mera
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; star. dati koga pod mero pregledati ga (na naboru), če ustreza za vojsko predpisanim meram, pogojem; ekspr. on hoče krojiti svet po svoji meri po svojih idejah, predstavah; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek
♦ ekon. mera presežne vrednosti razmerje med delavčevim neplačanim in plačanim delom; fin. diskontna ali eskontna mera v odstotkih izražen odbitek pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične; obrestna mera v odstotkih izražen dohodek od posojenega kapitala ali v odstotkih izraženo plačilo zanj; profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala; temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; mat. dolžinska mera enota za merjenje razdalje med dvema točkama; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; strojn. notranja mera razdalja med dvema vzporednima ravninama, med katerima je v predmetu prazen prostor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
Mercallijev -a -o [merkálijev-] prid. (ā)
geol., v zvezi Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini:
SSKJ²
mercédes -a m (ẹ̑)
avtomobil nemške tovarne Daimler-Benz: uvažati mercedese; direktor se je odpeljal z mercedesom; črn, velik mercedes
SSKJ²
mercerizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst. namakati in napenjati bombažno prejo ali tkanino v natrijevem lugu, da dobi lesk, postane močnejša: navadno mercerizirajo samo boljše bombažne tkanine
    mercerizíran -a -o:
    obleka, zavesa iz merceriziranega bombaža
SSKJ²
merčún -a m (ȗ) nekdaj
1. kdor uradno meri žito, sol: na trgu je opravljal službo merčuna
2. v zvezi vojaški merčun kdor uradno pregleduje, meri moške, če ustrezajo predpisom za opravljanje vojaške službe: ujete tlačane so odvedli k vojaškemu merčunu
SSKJ²
mérec -rca m (ẹ̑)
knjiž. kdor meri; merilec: merec je povedal dolžino / bil je merec pri topu / merec je premeril parcelo geometer, zemljemerec
SSKJ²
mérek -rka m (ẹ̑)
1. knjiž., zastar. tarča, cilj: njegov beli konj je bil dober merek za strelce / on je bil vedno merek šal
2. voj. pripomoček za namerjanje na zadnjem delu cevi strelnega orožja: muha in merek
● knjiž., ekspr. vzeti koga na merek imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal ali zanimanja
SSKJ²
méren -rna -o prid. (ẹ̄)
1. merski: angleški merni sistem
2. merilen: merne naprave
♦ etn. merni dan dan, ko se v planini meri ta dan namolzeno mleko
SSKJ²
mérica -e ž (ẹ́)
1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu: postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica
// določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh: kupil je dve merici kostanja; merico prosa za papige, prosim / ona je brez merice okusa popolnoma brez okusa
♦ agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje
2. manjša posoda za merjenje snovi, tekočine: branjevka je napolnila merico; vzela je kozarec za merico
3. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 0,4 litra: naročil si je merico vina / konju ni dal niti merice ovsa
// nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 15 do 20 litrov: na hrbtu je prinesel merico žita
SSKJ²
méričen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od (mlinarska) merica: merično žito
SSKJ²
meridiján in meridián -a m (ȃ)
1. geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridijanu / greenwiški meridijan ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni meridijan meridijan določenega kraja; začetni meridijan ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
2. v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni, srčni, želodčni meridijan; masaža, terapija meridijanov; zabadanje igel v točke ob meridijanih / akupunkturni meridijani; energijski ali energetski meridijani
● publ. na vseh meridijanih se bije boj za osvoboditev človeka vsepovsod
♦ astron. nebesni meridijan umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit; elektr. magnetni meridijan umišljen krog, ki gre skozi magnetna (zemeljska) pola; geom. meridijan črta, v kateri ravnina, ki gre skozi os vrtenine, seka ploskev vrtenine
SSKJ²
meridijánski in meridiánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na meridijan: meridijanski krog / meridijanska ravnina
SSKJ²
meridionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na meridijan: meridionalna smer / knjiž. mesto ob meridionalni poti poti na jug
SSKJ²
meríja -e ž (ȋ)
zgod., v Ilirskih provincah najmanjša upravna enota, županija: razdeliti provinco na merije
// urad mera, župana: oditi na merijo
SSKJ²
merílec -lca [meriu̯ca in merilca] m (ȋ)
1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu
2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa
♦ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek
SSKJ²
merílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu
♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav
SSKJ²
merílnica -e ž (ȋ)
prostor ali oddelek, v katerem se kaj meri, kontrolira: postal je vodja merilnice
SSKJ²
merílnik -a m (ȋ)
priprava za merjenje: električni, mehanski merilnik; astrolab, kompas in drugi merilniki / merilnik korakov pedometer
♦ elektr. merilnik napetosti voltmeter; teh. merilnik hitrosti brzinomer
SSKJ²
merílo -a s (í)
1. priprava z označenimi enotami za merjenje: popravljati, pregledovati merila; leseno, zložljivo merilo / milimetrsko merilo
♦ teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov
2. navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje: določiti, uskladiti merila; za merilo so vzeli lansko povprečje; etična, politična merila; ocenjevati po objektivnih, strogih merilih; merila za delitev dohodka
● presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo
3. razmerje med merami, razsežnostmi kakega območja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resničnimi, naravnimi merami: zmanjšati, zvečati merilo / narediti, narisati v merilu 1 : 100; zemljevid v merilu 1 : 300.000
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: to je pomembno v državnem, občinskem merilu; v svetovnem merilu je na desetem mestu; v merilu Slovenije to ne pomeni veliko za Slovenijo, v Sloveniji; tovarna uživa ugled v mednarodnem merilu mednarodni ugled
SSKJ²
merinizácija -e ž (á)
agr. križanje kake ovce z merino ovco: pospeševati merinizacijo / merinizacija ovc
SSKJ²
meríno -- v prid. rabi (ȋ)
nanašajoč se na ovce z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije: merino koža, volna / gojiti merino ovce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
merínovka -e ž (ȋ)
merino ovca: merinovke dajejo izvrstno volno / gojiti ovce merinovke
SSKJ²
merínski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. merino: merinska volna / merinske ovce
SSKJ²
merítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti
SSKJ²
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas
// ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka
2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi
4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere
// knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel
// v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva
5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja
    mériti se 
    1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
    2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
SSKJ²
meritóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. bistven, odločilen: za marsikoga še zmerom meritorno mnenje o njem je izrekel že Cankar / meritorno sodbo prepuščamo bralcem končno
// tehten, vreden upoštevanja: izšla je meritorna študija / meritoren poznavalec atomske energije
2. dejanski, stvaren: formalno in meritorno ugotavljanje resničnega stanja
♦ pravn. meritorna odločba, sodba odločba, sodba, s katero se odloči o bistvu, utemeljenosti tožbe, obtožbe
    meritórno prisl.:
    meritorno odločajo samo vodstva posameznih strank; meritorno poseči v razpravo
SSKJ²
meritórnost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti
SSKJ²
merítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na meritev: meritveni stroški / meritvena in druga pripravljalna dela / meritvena ekipa
SSKJ²
merjásec -sca m (á)
1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča
♦ vet. skopiti merjasca
2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec
3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec
SSKJ²
merjášček -čka m (á)
mlad merjasec: dva merjaščka so pustili za pleme
♦ vet. skopiti merjaščka
SSKJ²
merjáščev -a -o (á)
pridevnik od merjasec: merjaščevi čekani
SSKJ²
mérjenec -nca m (ẹ̑)
kdor se meri: merjenci so se slekli / upoštevati razteznost merjenca
SSKJ²
mérjenje -a s (ẹ́)
glagolnik od meriti:
a) končati, začeti merjenje; natančno merjenje; merjenje globine, hitrosti, temperature; enota za merjenje gostote, moči; napaka pri merjenju / električno, ročno merjenje
b) merjenje na leteči cilj
c) vojaško merjenje moči; medsebojno merjenje sil
SSKJ²
mérjevec -vca m (ẹ́)
star. geometer, zemljemerec: merjevec je premeril parcele
SSKJ²
merkantílen -lna -o prid. (ȋ)
1. knjiž. trgovinski, trgovski: prostori za merkantilne namene; uradne in merkantilne tiskovine
2. nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilna dela; merkantilna načela
3. agr. konzumen: prodajati merkantilni in semenski krompir
SSKJ²
merkantilíst -a m (ȋ)
pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti
SSKJ²
merkantilístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilistična politika; merkantilistična načela
SSKJ²
merkantilízem -zma m (ī)
ekon. političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem
// trgovinska usmerjenost gospodarske politike: merkantilizem in industrializem
SSKJ²
mérkati -am nedov. (ẹ́)
nižje pog. paziti, varovati: otroke ji merka mama / merkati nase; spet se je prehladil, ker se nič ne merka
SSKJ²
mérkovca -e ž (ẹ́)
zastar. opica: komedijanti so imeli merkovco / molči, ti merkovca
SSKJ²
merkúr -ja m (ú)
1. agr. krompir nemške sorte z zelo svetlo rumenim mesom: izkopati, posaditi merkur
2. knjiž. živo srebro: na to je vplival merkur
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
merljív -a -o prid. (ī í)
ki se da meriti: majhne, komaj še merljive količine / te napake so mnogo bolj vidne in merljive
SSKJ²
merljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost merljivega: merljivost pojavov
SSKJ²
merlót -a m (ọ̑)
1. agr. trta z večjimi grozdi z drobnimi jagodami, ki se goji na Primorskem, v Istri: merlot je dobro obrodil; vinograd merlota
2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti merlot / steklenica briškega merlota
SSKJ²
mérnik -a m (ẹ̑)
v kmečkem okolju prostorninska mera za žito, približno 30 l: pridelal je petdeset mernikov pšenice / meriti na mernike / polja ima samo za nekaj mernikov posevka
// večja lesena posoda z ročajema ob straneh za to mero: napolniti mernik; mernik je prazen
● bibl. ne postavljajte luči pod mernik ne skrivajte dobrih idej, lastnosti pred javnostjo; star. zvrhan mernik smeha zelo veliko; star. imeti denarja na mernike zelo veliko
SSKJ²
mero... prvi del zloženk
nanašajoč se na mero: merodajen, meroslovje
SSKJ²
merodájen -jna -o prid., merodájnejši (á ā) pisar.
1. pristojen1, pooblaščen: merodajni organi; za to stvar je merodajno sodišče / resolucijo so poslali na merodajno mesto
2. v povedni rabi bistven, odločilen: za sestavo moštva so merodajni rezultati; ime vendar ni merodajno / merodajna je volja staršev / on je med voditelji najbolj merodajen
    merodájno prisl.:
    on je merodajno vplival na razplet dogodkov; sam.: od merodajnih še niso dobili navodil
SSKJ²
meroizkúsen -sna -o prid. (ȗ)
zastar., navadno v zvezi meroizkusni urad urad za kontrolo meril: uslužbenec meroizkusnega urada
SSKJ²
meroslôvje -a s (ȏ)
nauk o merah: znanstveno meroslovje; izkušnje, naloge na področju meroslovja; novosti, raziskave v meroslovju / zakon o meroslovju; inštitut, urad za meroslovje
SSKJ²
merosóden -dna -o prid. (ọ́)
zastar., navadno v zvezi merosodni urad urad za kontrolo meril: pooblastila merosodnega urada
SSKJ²
mérski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na mero: uporabljajo se različni merski sistemi / kilogram, meter in druge merske enote
♦ mat. mersko število število, ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote
2. merilen: merske priprave / merske metode
SSKJ²
mêrtik -a m (ē)
nar. vzhodnoštajersko navadno deseti del namlatenega žita kot plačilo: mlatič je dobil mertik / mlatiti za mertik
SSKJ²
mesalína -e ž (ȋ)
knjiž., ekspr. zlobna, razuzdana ženska: postala je prava mesalina
SSKJ²
mesár -ja m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih izdelkov: mesar je prašiča zaklal in naredil klobase; izučiti se za mesarja; kupiti pri mesarju / mesar sekač
2. ekspr., navadno v povedni rabi kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: ta zobozdravnik je pravi mesar
SSKJ²
mesaríca -e ž (í)
1. mesarska sekira: sekati meso z mesarico; ostra, težka mesarica
2. star. mesarjeva žena: stara mesarica je umrla
SSKJ²
mesaríja -e ž (ȋ)
1. mesnica: klobase in gnjat je kupil v mesariji
2. mesarska obrt: ukvarjal se je z mesarijo
3. knjiž. mesarjenje: grozovita mesarija se je nadaljevala še ves dan
SSKJ²
mesáriti -im nedov. (á ȃ)
1. ekspr. povzročati komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: podivjani vojaki so ujetnike grozovito mesarili; mesarili so ga z nožem in mu nasipali v rane soli / zobozdravnik mi je spet mesaril po ustih / volk je mesaril konja trgal na kose
// množično ubijati, moriti, navadno divje, surovo: naj sovražna vojska še tako krvavo mesari, z njo je konec / granate so strašno mesarile med konjenico; medved, volk mesari med ovcami
2. ekspr. očitati napake, pomanjkljivosti, kritizirati: kritiki knjigo neusmiljeno mesarijo / mesarijo ga po časopisih
3. ukvarjati se s klanjem živali, izdelavo mesnih izdelkov: v tem kraju že dolgo mesarijo / pozimi je mesaril in zaslužil precej klobas
● šol. žarg. učitelj je celo uro mesaril veliko spraševal in zelo strogo, slabo ocenjeval
SSKJ²
mesárjenje -a s (á)
glagolnik od mesariti: smrt je ujetnike rešila nadaljnjega mesarjenja; mesarjenje samega sebe / sprva enakopraven boj se je spremenil v pravo mesarjenje
SSKJ²
mesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren)
2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste
♦ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria
SSKJ²
mesárstvo -a s (ȃ)
1. mesarska obrt: ukvarjati se z mesarstvom; razvoj mesarstva / opustil je mesarstvo opravljanje mesarskega poklica
2. knjiž., ekspr. mesarjenje: kljub mesarstvu, ki so ga povzročale med njimi granate, so drveli naprej / pijan krvi se je vrgel v še hujše mesarstvo
SSKJ²
mescè -à in mêsce -a s (ȅ ȁ; ē)
ekspr. manjšalnica od meso: pili so vince in jedli mesce; okusno zajčje mesce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mésec -a tudi -sca m (ẹ̑)
1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec
// s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig
2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora
// s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev
3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec
// to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec
● mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo
♦ astron. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama
SSKJ²
méseček -čka m (ẹ̑)
1. ekspr. manjšalnica od mesec 3: meseček in zvezdice
2. bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: natrgala je nekaj mesečkov / v vrtu je poleg lilij rasel meseček
SSKJ²
mésečen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na mesec:
a) mesečno povprečje / mesečno poročilo je oddano / mesečna naročnina; mesečna plača; kupiti mesečno vozovnico vozovnico, ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj
b) mesečna noč / mesečna svetloba
2. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnega človeka ne smete prestrašiti; biti mesečen; taval je po sobi, kot bi bil mesečen
● ekspr. ah, on je večkrat mesečen večkrat ne vidi, se ne zaveda resničnega stanja, resničnosti
3. navadno v zvezi mesečna čišča, mesečno perilo vsak mesec ponavljajoče se krvavenje iz maternice; menstruacija: imeti mesečno čiščo, mesečno perilo / mesečna kri
    mésečno prisl.:
    koliko zaslužite mesečno; zdravnik prihaja dvakrat mesečno / v povedni rabi bilo je mesečno; sam.:, pog. si že kupil mesečno mesečno vozovnico
SSKJ²
mésečev tudi méščev -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mesec 3: mesečeva površina; mesečeva svetloba / mesečev srp lunin srp
♦ navt. mesečev dan čas, ki ga porabi luna na svoji navidezni poti, da se spet vrne na določen poldnevnik; teh. mesečev modul lunarni modul
SSKJ²
mesečína -e ž (í)
svetloba meseca: mesečina je sijala v sobo; zaradi mesečine je bilo precej svetlo; bleda, pesn. srebrna mesečina; žarki mesečine / pogovarjala sta se pri mesečini; biti v mesečini
SSKJ²
mesečínast -a -o prid. (í)
knjiž. svetel od mesečine, mesečen: mesečinasti večeri / mesečinasta pokrajina
SSKJ²
mesečínka -e ž (ȋ)
zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke
SSKJ²
mesečínski -a -o prid. (ȋ) knjiž.
1. svetel od mesečine, mesečen: mesečinska noč / mesečinska pokrajina / mesečinska mreža
2. ekspr. čustven, sanjav, nestvaren: v njem je precej mesečinske romantike; mesečinsko hrepenenje in divja sla
SSKJ²
mésečnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala: mesečnico je klic prebudil; hodi kot mesečnica
SSKJ²
mésečnik -a m (ẹ̑)
1. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnik je hodil po strehi; glas psa je mesečnika prebudil; tava, vede se kot mesečnik
2. navadno s prilastkom vsak mesec izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati, urejati mesečnik / dijaški, mladinski mesečnik; literarni mesečnik
SSKJ²
mesečnína -e ž (ī)
mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin
SSKJ²
mésečniški -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. nanašajoč se na mesečnike ali mesečnost: mesečniško tavanje
SSKJ²
mésečnost -i ž (ẹ̑)
stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: natančnejši vzroki mesečnosti še niso znani; hodil je kot v mesečnosti
SSKJ²
mêsek -ska m (ē)
ekspr. manjšalnica od meso: majhen košček meska; otr. bi jedel meska, fantek?
SSKJ²
mêsen1 -sna -o prid. (é)
nanašajoč se na meso:
a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva
b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate
♦ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom
    mêsno prisl.:
    mesno rdeča barva
SSKJ²
mesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz mesa: mesena gmota; ekspr. ni vedel, ali vidi duha ali meseno bitje / mesene klobase
2. ekspr. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten1: mesena in duhovna ljubezen / to je zelo mesena ženska / meseno poželenje / mesen pogled
    meséno prisl.:
    meseno rdeča halja
SSKJ²
mesenína -e ž (í)
zastar. mesnina: klobase, gnjat in druga mesenina / nadev za klobase iz riža, začimb in mesenine mesne snovi
SSKJ²
mésenje -a s (ẹ́)
glagolnik od mesiti: mesenje testa / mesenje kruha / stroj za mesenje
SSKJ²
mesénka -e ž (ẹ̄)
knjiž. mesena klobasa: mesenke, jetrnice in krvavice
SSKJ²
mesénost -i ž (ẹ̑)
ekspr. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: premagovanje mesenosti; vse to izvira iz mesenosti / v njegovem dnevniku ni sledu o kaki mesenosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meseršmit gl. messerschmitt
SSKJ²
mesianizem gl. mesijanizem
SSKJ²
mesidž gl. message
SSKJ²
mesíja -e tudi -a m (ȋ)
1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod
2. vznes. glasnik2: postati mesija poštenosti in miru
SSKJ²
mesijaníst -a m (ȋ)
knjiž. pristaš mesijanstva: biti navdušen mesijanist / nazori Mickiewicza in drugih poljskih mesijanistov
SSKJ²
mesijanízem tudi mesianízem -zma m (ī)
knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesijanizem; mistični, utopični mesijanizem / slovanski mesijanizem / mesijanizem trpljenja
SSKJ²
mesijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje
SSKJ²
mesijánstvo -a s (ȃ)
knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda
SSKJ²
mesílec -lca [mesilca in mesiu̯ca] m (ȋ)
kdor mesi: mesilec testa
// teh. mesilnik
SSKJ²
mesílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mesenje: mesilni čas / mesilni stroj
SSKJ²
mesílnica -e ž (ȋ)
knjiž., zastar. miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnico
SSKJ²
mesílnik -a m (ȋ)
1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik
2. knjiž., zastar. miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik
SSKJ²
mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ī ẹ́)
1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost
// ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve
2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato
● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo
SSKJ²
meskalín -a m (ȋ)
farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina
SSKJ²
mesmerízem -zma m (ī)
psiht. Mesmerjev nauk o animalnem magnetizmu in njegovi terapevtski uporabi ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja: mesmerizem je povzročil veliko vznemirjenje / ukvarjati se z mesmerizmom
SSKJ²
mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve
2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate
3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline
♦ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa
SSKJ²
mesnática -e ž (ȃ)
usnj. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: pred strojenjem mesnatico odstranijo
SSKJ²
mesnátost -i ž (á)
značilnost mesnatega: zaradi velike mesnatosti je ta pasma prašičev cenjena
♦ bot. mesnatost listov
SSKJ²
mesníca -e ž (í)
prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici
// star. klavnica: pobiti živino v mesnici
SSKJ²
mesnína -e ž (ī)
1. izdelki iz mesa: postregli so mu z mesnino in vinom; klobase, gnjat in druga mesnina / kos mesnine / prekajena, suha mesnina
2. zastar. mesna snov: kosti dajejo oporo mehki mesnini / ta žival žre vsakršno mesnino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mesnják -a m (á)
nar. gorenjsko prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: klobase visijo v mesnjaku
SSKJ²
mesno... ali mêsno... prvi del zloženk (ē)
nanašajoč se na meso: mesnobarven; mesnopredelovalen
SSKJ²
mesó -á s (ọ̑)
1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje, ribje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru
2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal
3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost
// nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom
4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo
● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek
♦ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; rdeče meso goveje, svinjsko, ovčje, konjsko meso in nekatere vrste perutnine; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi
SSKJ²
mesoglédnik -a m (ẹ̑)
nekdaj oseba, usposobljena za pregled mesa zaklane živali: občinski mesoglednik
SSKJ²
mesojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
1. mesojeda žival: zobovje mesojedov; mačke, volkovi in drugi mesojedi
2. ekspr. kdor rad je meso: tak mesojed kot sosed pa nisem
SSKJ²
mesojéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali
♦ bot. mesojeda rastlina rastlina, ki z lepljivimi izločki lovi in s prebavnimi sokovi razkraja majhne žuželke
SSKJ²
mesojédec -dca m (ẹ̑)
1. mesojeda žival: zobovje mesojedcev; človek ima krajše črevo kot rastlinojedci, vendar daljše kot mesojedci
2. ekspr. kdor rad jé meso: bil je velik pivec in mesojedec
SSKJ²
mesojéden -dna -o prid. (ẹ̄)
mesojed2: mesojedne živali
SSKJ²
mesojédka -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki rada jé meso: soseda je velika mesojedka; zaprisežena mesojedka
2. mesojeda rastlina, žival: roža mesojedka je ulovila svoj plen / ta riba je nenasitna mesojedka
SSKJ²
mesopúst -a m (ȗ)
1. zastar. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam; pust1: ob mesopustu sta še skupaj popivala
2. v ruskem okolju štiridesetdnevni post: ob mesopustu ni bilo plesov in porok
SSKJ²
mesoréznica -e ž (ẹ̑)
priprava za rezanje, mletje mesa, sadja: kupiti, pokvariti mesoreznico; mesoreznice, drobilke in mlinčki / električna, ročna mesoreznica / zrezati na mesoreznici, z mesoreznico
SSKJ²
mesôvje -a s (ȏ)
1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha
2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje
SSKJ²
mesožêrec tudi mesožérec -rca m (ȇ; ẹ̑)
ekspr. mesojedec, mesojed1: volkovi, levi in drugi mesožerci / nizko pri sosedu so vsi veliki mesožerci
SSKJ²
message -ea in mêsidž -a [mêsidž-] m (ȇ)
pog. esemes: dobiti, poslati message
SSKJ²
messerschmitt in méseršmít -a [méseršmít] m (ẹ̄-ȋ)
nekdaj nemško vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Messerschmittu: nad mestom so krožile štuke in messerschmitti
SSKJ²
méstece -a [mestəce] s (ẹ̄)
manjšalnica od mesto:
a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca
b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca
SSKJ²
mestêje -stêj ž mn. (ē ȇ)
nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine
SSKJ²
mésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mesto 1:
a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica
b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice
● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave
♦ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola nekdaj šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
    méstno prisl.:
    čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem
SSKJ²
mésti1 médem in métem in mêsti mêdem in mêtem nedov., stil. mèl méla in mêla (ẹ́; é)
delati, da se iz smetane izloči maslo: stisnila je pinjo med noge in začela mesti / mesti smetano / mesti maslo
SSKJ²
mêsti2 mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́)
povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo
    mêsti se tudi mésti se
    1. zastar. biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi
    3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju
    ●     ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mêsti3 mêtem tudi mêdem nedov., mêtel in métel mêtla tudi mêdel in médel mêdla, stil. mèl mêla (é)
1. brezoseb. zelo, močno snežiti: tri dni že mete, da je snega čez kolena / začelo je mesti v kosmih / v osebni rabi z nizkega neba je kar naprej metel sneg
2. v zvezi s sneg nositi, prenašati: burja mete sneg / veter mete s snegom
3. zastar. brisati: mesti drobtine z mize / ekspr. veter mete cvetje z vej
SSKJ²
mestíc -a m (ȋ)
potomec evropskega priseljenca in prvotnega ameriškega prebivalca: mestici in mulati
SSKJ²
mestján in mestjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
zastar. meščan: vaščani in mestjani / plemiči in mestjani
SSKJ²
méstnik -a m (ẹ̑)
jezikosl. peti sklon: končnica v mestniku; predlog pri se veže z mestnikom
SSKJ²
méstniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od mestnik: mestniška končnica
SSKJ²
mestnján in mestnjàn -ána m (ȃ; ȁ á)
zastar. meščan: vsi mestnjani so se zbrali na ulicah
SSKJ²
méstnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. mestni videz, mestna podoba: projektanti so poskusili dati mestu eno najtežje dosegljivih kvalitet – mestnost / njegova mestnost učinkuje smešno
SSKJ²
mésto1 -a s (ẹ́)
1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto
// pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice
// v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto
2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša; pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili; na osojnih mestih še leži sneg; hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek
// izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu
3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril; denar je shranil na varno mesto; mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto
4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo
// del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču; zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto
// kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta; njegovo delovno mesto so ukinili; zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta
7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto; v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra; imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka
// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto
8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto; zasedel je tretje mesto; uvrstili so se na predzadnje mesto; ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto
// publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu
9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo
SSKJ²
mésto2 predl. (ẹ̑)
star., z rodilnikom namesto: pojdi na sestanek mesto mene / v vezniški rabi mesto da bi šel spat, ponočuje
SSKJ²
méstoma prisl. (ẹ̑)
knjiž. na nekaterih krajih, tu in tam: reko so očistili, mestoma poglobili; prevod je mestoma nerazumljiv
SSKJ²
mešálec -lca [mešau̯ca in mešalca] m (ȃ)
1. kdor se poklicno ukvarja z mešanjem: priučeni mešalec barv, betona; zaslužek mešalca / mešalec pijač barman
♦ rad. mešalec slike, zvoka
2. električni aparat za mešanje, stepanje: maščobo in rumenjake umešamo z mešalcem
// teh. stroj za mešanje; mešalnik: podjetje je kupilo nov mešalec
SSKJ²
mešálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mešanje: mešalni drog, stroj / mešalna cev, posoda / mešalno razmerje
♦ rad. mešalna miza ali mešalni pult miza, pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. mešalna baterija naprava v vodovodni napeljavi, ki omogoča mešanje, združevanje mrzle in vroče vode; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov
SSKJ²
mešálka -e [mešau̯ka in mešalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki se poklicno ukvarja z mešanjem: zaslužek mešalke
2. mešalo: v raztopljeni snovi se vrti mešalka in jo peni / mešalke in zajemalke kuhalnice
SSKJ²
mešálnica -e ž (ȃ)
1. obrat za pripravljanje močnih krmil: dograditi mešalnico; mešalnica kmetijskega posestva / mešalnica močnih krmil
2. teh. stroj za mešanje; mešalnik: izdelovati mešalnice / mešalnica za beton
SSKJ²
mešálnik -a m (ȃ)
1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; palični mešalnik palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje; mešalnik za koktajl, sladoled
// teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc
2. priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki
3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
SSKJ²
mešálo -a s (á)
priprava za mešanje: kupiti, zlomiti mešalo; leseno mešalo / mehanično mešalo
// teh. del aparata, stroja, s katerim se meša: mešalo trosilnika; oblika mešala
SSKJ²
méšanec -nca m (ẹ́)
1. potomec staršev različnih ras: mešanec Angleža in Kitajke; mestici, mulati in drugi mešanci
2. potomec prednikov različne pasme: gojiti mešance; bik, pes mešanec
3. zastar. mešani vlak: mešanec ima zamudo
4. zastar. gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti; kompost: razmetati kup mešanca
SSKJ²
méšanica -e ž (ẹ́)
navadno s prilastkom kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih snovi: precediti, skuhati mešanico; čajna, krmna mešanica; mešanica koruze in pšenice
♦ agr. krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo; avt. mešanica pogonsko gorivo, sestavljeno iz bencina in olja
// kar je iz različnih sestavin sploh: jezikovna, stilna mešanica; njegovo pismo je mešanica slovenščine in srbščine / mešanica iskrenosti in laži
SSKJ²
méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ)
1. glagolnik od mešati:
a) jed je med mešanjem zalivala z vodo
b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov
c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov
č) mešanje formul, pojmov
d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras
2. zastar. mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev
SSKJ²
méšanka -e ž (ẹ́)
potomka staršev različnih ras: poročiti se z mešanko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
méšanost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost mešanega: mešanost gozda / narodnostna, rasna mešanost; mešanost prebivalstva
SSKJ²
méšati tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; jagode in sladkor je mešala z mešalnikom; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati
// premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh
2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša; dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati koktajle
// združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto: tonski mojstri mešajo glasbo in govor
// dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve / otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov
3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice; mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo
// uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede
4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor; kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti
5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori; mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo
● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. mešati meglo delati kaj nekoristnega, nepotrebnega, navadno pod pretvezo velike delavnosti, aktivnosti; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi
♦ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto
    méšati se tudi mešáti se
    1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo
    // dobivati značilnosti drug drugega: na tem območju se narečja mešajo / rase se mešajo
    2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji
    ●     ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno
    ♦     fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo
    méšan -a -o:
    mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo
    ●     ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom
    ♦     agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; glasb. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jezikosl. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; pravn. mešani zakon nekdaj zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pisnega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak
    ♦     šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl
SSKJ²
meščàn in meščán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. prebivalec mesta: vsi meščani so se zbrali na ulicah / izvolili so ga za častnega meščana / nasprotja med delavci in meščani buržuji
// pripadnik trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročila se je z meščanom; premožni, ugledni meščani / ekspr. ne bodi tak meščan pretirano uglajen, redoljuben, občutljiv človek
2. v fevdalizmu prebivalec mesta, ki ima pravico sodelovati pri upravi mesta: sprejeli so ga med meščane; pravice meščanov; plemiči in meščani
SSKJ²
meščánček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od meščan: v svojih komedijah prikazuje dobrosrčne, pomehkužene meščančke; kaj bom jaz, meščanček, proti njim / seveda se neznatnega meščančka ni ustrašil
SSKJ²
meščánka -e ž (ȃ)
1. prebivalka mesta: meščanke in vaščanke / postala je častna meščanka
// pripadnica trgovskega, uradniškega sloja prebivalcev mesta: poročil se je z navadno meščanko
2. v fevdalizmu prebivalka mesta, ki ima pravico sodelovati pri upravi mesta: ona je plemkinja, ne pa meščanka; fevdalke in meščanke
SSKJ²
meščánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na meščane ali meščanstvo:
a) meščanska hiša, noša / izvira iz meščanske družine; ima meščanske navade
b) plemiški in meščanski sloj / s poroko si je pridobil meščansko pravico v fevdalizmu pravico sodelovati pri upravi mesta
c) meščanska revolucija; meščanska stranka / meščanski liberalizem, nacionalizem / meščanska družba
♦ lit. meščanska drama; polit. meščanska demokracija demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; šol. meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola
    meščánsko prisl.:
    biti (po) meščansko oblečen; njegov oče je bil meščansko usmerjen; sam.:, pog. končal je tri meščanske tri razrede meščanske šole; v njem je nekaj meščanskega
SSKJ²
meščánskodemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na meščansko demokracijo: meščanskodemokratične revolucije
SSKJ²
meščánskost -i ž (ȃ)
miselnost, lastnosti meščanov: v njihovi rodbini je tradicija meščanskosti že stara / ozka meščanskost te ustanove ga je dušila
SSKJ²
meščanskošólski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na meščansko šolo: meščanskošolski izpit / meščanskošolski učitelj
SSKJ²
meščánstvo -a s (ȃ)
1. meščani: meščanstvo je bilo vznemirjeno; ljubljansko meščanstvo / cehovsko meščanstvo; meščanstvo in plemstvo
2. soc. ekonomsko in politično vladajoči razred; buržoazija: postal je ideolog meščanstva
3. v fevdalizmu pravica sodelovanja pri upravi mesta: dobiti meščanstvo
SSKJ²
meščev gl. mesečev
SSKJ²
méšenje -a s (ẹ́)
glagolnik od mesiti: roke, umazane od mešenja kruha
SSKJ²
mešétar -ja m (ẹ̑)
1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: spretni mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar; kupci in mešetarji / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednik / nepremičninski mešetar posrednik
♦ ekon. borzni mešetar borzni posrednik
2. nav. slabš. kupčevalec, prekupčevalec: blago naj dobi kupec neposredno, brez mešetarjev / konjski mešetar / politični mešetar
SSKJ²
mešétarica -e ž (ẹ̑)
mešetarka: bila je znana branjevka in mešetarica; spretna mešetarica
SSKJ²
mešetaríja -e ž (ȋ) nav. slabš.
1. kupčevanje, prekupčevanje: ukvarjati se z mešetarijo
2. posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: dobiti plačilo za mešetarijo / ženitovanjske mešetarije
SSKJ²
mešetarína -e ž (ī)
plačilo za posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: ker mu je pomagal prodati konja, je dobil lepo mešetarino / ekspr. ob podpisu pogodbe mu je podjetje izplačalo lepo mešetarino
SSKJ²
mešetáriti -im nedov. (á ȃ)
1. posredovati pri sklepanju kupčij, pogodb: nista se mogla sporazumeti o ceni, čeprav so vsi v krčmi mešetarili; kadar mu mešetari ta človek, vedno dobro proda
2. pog. pogajati se za ceno: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti z branjevcem / mešetariti za ceno
3. ekspr. kupčevati, prekupčevati: mešetariti s konji; pren. z našo neodvisnostjo ne bo nihče mešetaril
SSKJ²
mešetárjenje -a s (á)
glagolnik od mešetariti: za uspešno mešetarjenje je dobil lepo nagrado / po dolgem mešetarjenju so se pogodili / mešetarjenje s konji
SSKJ²
mešétarka -e ž (ẹ̑)
posredovalka pri sklepanju kupčij, pogodb: podjetna, zgovorna mešetarka
SSKJ²
mešétarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo; mešetarsko vpitje / mešetarski posli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mešétarstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost mešetarjev: opustil je mešetarstvo in se oprijel dela na kmetiji
SSKJ²
mešétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. mešetariti: nekdaj je samo drugim mešetil, zdaj pa že svojo živino prodaja
SSKJ²
mešìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od meh 4: nesel je mešič žita v mlin
♦ bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi zelenkastimi cveti v kobulih, Scleranthus
SSKJ²
mešíčast -a -o prid. (í)
1. podoben mešiču: mešičasta oblika
2. nar. gorenjsko razjeden od črvov; črviv: staro mešičasto pohištvo
SSKJ²
mešíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina
2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov
♦ anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
// nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke
3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini
4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih
SSKJ²
mešíčkar -ja m (ȋ)
nav. mn., zool. metulji, katerih gosenice in samice živijo v mešičku iz prsti, listja, Psychidae:
SSKJ²
mešíčkast -a -o prid. (ȋ)
podoben mešičku: mešičkasta tvorba / ekspr. mešičkaste veke otekle, nabrekle
SSKJ²
mešihát -a m (ȃ) pri muslimanih
1. enota v organizaciji islamske verske skupnosti, ki obsega več džematov: ustanoviti mešihat
2. sedež te enote: prostori mešihata
3. izvršni organ najvišjega zakonodajnega telesa islamske verske skupnosti: vse zadeve islamske skupnosti na Hrvaškem ureja mešihat v Zagrebu; predsednik mešihata
SSKJ²
mešína -e m (í)
star. (velik) meh: mešina z vinom
SSKJ²
mešínka -e ž (ȋ)
bot. vodna rastlina brez korenin z rumenimi cveti, Utricularia: mešinka, mastnica in druge mesojede rastline
SSKJ²
méšta -e ž (ẹ̑)
gastr. gostemu močniku podobna jed iz moke in navadno krompirja, znana na Gorenjskem: kuhati mešto; z ocvirki zabeljena mešta / ajdova, krompirjeva mešta
SSKJ²
méšter in mêšter -tra m (ẹ́; ē)
nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja
SSKJ²
meštráti -ám [meštrati in məštrati] nedov. (á ȃ)
1. nar. mečkati, mrcvariti: otrok spet meštra mačko, psa
2. zastar. učiti, uriti, vaditi: ta učitelj zna meštrati učence / vojaki so morali ves dan meštrati eksercirati
SSKJ²
mèt méta in mêta m (ȅ ẹ́, é)
1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih / veliki met kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju
♦ fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg
2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja
SSKJ²
méta -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete
♦ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria
SSKJ²
meta... ali méta... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
1. za izražanje
a) preseganja tega, kar je pomen osnovne besede: metačlovečnost, metaekonomski
b) teoretičnega, logičnega proučevanja načel, pojmov tega, kar je pomen osnovne besede: metajezik, metateorija
2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in tretjega vodikovega atoma v benzenovem obroču: metadiklorbenzen
SSKJ²
metabóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na metabolizem: metabolični procesi / metabolične motnje
SSKJ²
metabolízem -zma m (ī)
biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic; presnavljanje, presnova: glavna naloga žleze ščitnice je uravnavanje metabolizma / metabolizem ogljikovih hidratov
♦ med. bazalni metabolizem
SSKJ²
metáča -e ž (á)
teh. lopata z listom, ki ima srčasto obliko in na zgornji strani ozek, navzgor zapognjen rob: metati pesek z metačo / lopata metača
SSKJ²
metadón -a m (ọ̑)
sintetična snov, ki se uporablja pri zdravljenju odvisnosti od heroina, morfina: jemati metadon; odmerek metadona; raztopina metadona in soka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metadónec -nca m (ọ̑)
kdor je odvisen od metadona: metadonci se po prejemu odmerka ne smejo zadrževati okoli centra; komuna metadoncev
SSKJ²
metadónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na metadon: metadonska terapija; metadonsko zdravljenje / metadonski center; metadonski program zdravljenja odvisnosti; metadonska ambulanta
SSKJ²
metafízičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na metafiziko: metafizični pojmi, principi / metafizično in dialektično gledanje na zgodovino / zanj je posmrtnost edini pomemben metafizični problem / nehaj že s tem metafizičnim razpravljanjem
    metafízično prisl.:
    metafizično razmišljati
SSKJ²
metafízik -a m (í)
kdor se ukvarja z metafiziko: odlično pozna logiko, poleg tega pa je tudi dober metafizik / knjiž., ekspr. ljubezni duš ne razumem posebno dobro, ker sem slab metafizik
SSKJ²
metafízika -e ž (í)
1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna: pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika
// po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov: dialektika in metafizika
2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost: gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti
3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje: njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko
SSKJ²
metáfora -e ž (á)
lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi kak drug podoben pojav: drzna, slikovita metafora; veliko Župančičevih metafor je v zvezi s pojmom svetloba; metafora za ljubezen, svet / jezik tvori nove pomene tudi z metaforami
SSKJ²
metafóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na metaforo: prevod je prizadel zlasti zvočni in metaforični sloj pesmi / metaforično izražanje / narava je pesniku metaforično gradivo za ponazarjanje notranjega življenja
SSKJ²
metafóričnost -i ž (ọ́)
lit. lastnost, značilnost metaforičnega: že naslov pesnitve je zaradi svoje metaforičnosti večpomenski
// metaforika: ekspresionistična metaforičnost
SSKJ²
metafórika -e ž (ọ́)
lit. metafore v celoti: blesteča, drzna, nadrealistična metaforika; Župančičeva metaforika / pesnik se sprošča v ritmiki in metaforiki
SSKJ²
metagenéza -e ž (ẹ̑)
biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim, prerod: metageneza pri klobučnjakih, mahovih
SSKJ²
métajêzik -íka m (ẹ̑-é ẹ̑-í)
jezik, s katerim se opisujejo drugi jeziki: literarni, računalniški metajezik; znanstveni metajezik; razširitev metajezika
SSKJ²
metál1 -a m (ȃ)
kovina: ogrodje je iz metala; les in metal
SSKJ²
mêtal2 in metál -a m (ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrali so mešanico metala, techna in klasične glasbe / težki metal; v prid. rabi: metal koncert metalski koncert; metal glasba metalska glasba; metal scena metalska scena
SSKJ²
metálec1 -lca [metalca in metau̯ca] m (ȃ)
1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev
2. športnik, se ukvarja z meti: metalec diska, kladiva
3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi
// v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov
4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole
5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči
SSKJ²
metálec2 -lca m (ȃ)
metalski glasbenik: na festivalu je nastopila skupina metalcev
// kdor se navdušuje za metal2: pridržali so nekaj razgretih metalcev; rokerji in metalci
SSKJ²
metálen1 -lna -o prid. (ȃ)
kovinski: metalna konstrukcija; metalno orodje / tovarna metalnega pohištva / metalna industrija
SSKJ²
metálen2 -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na metanje: metalni kiji in bumerangi; metalni stroji in topovi / metalne vaje / knjiž. metalna mreža manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek; metalka
2. nanašajoč se na metal2: pevec metalne skupine metalske
SSKJ²
metalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prekrivati s tanko plastjo kovine: metalizirati nit, papir
    metalizíran -a -o:
    metalizirana površina / metalizirani les les, ki ima pore izpolnjene s kovino
SSKJ²
metálka1 -e [metalka in metau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., zastar. sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami)
2. športnica, ki se ukvarja z meti: metalka kopja
♦ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek
SSKJ²
metálka2 -e ž (ȃ)
ženska, ki se navdušuje za metal2: bila je zaprisežena metalka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metálnica -e ž (ȃ)
v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: pri napadu na utrdbo so uporabili tudi metalnice
SSKJ²
metálo -a s (á)
v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metala in lučala
♦ navt. metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje
SSKJ²
metalógičen -čna -o prid. (ọ́)
filoz. ki govori o formalni logiki: metalogično spoznanje
SSKJ²
metalografíja -e ž (ȋ)
teh. veda o kovinah in zlitinah:
SSKJ²
metalográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na metalografijo: metalografski mikroskop / metalografska preiskava
SSKJ²
metálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na metalce ali metal2: metalski peteroboj / metalski koncert; ljubitelji trdih metalskih zvokov; metalska glasba; metalska skupina, zasedba / metalska scena
SSKJ²
metalúrg -a m (ȗ)
strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije
// metalurški delavec:
SSKJ²
metalúrgičen -čna -o prid. (ú)
zastar. metalurški: metalurgična industrija
SSKJ²
metalurgíja -e ž (ȋ)
industrija pridobivanja in predelovanja kovin: zaposleni so bili v glavnih centrih metalurgije; metalurgija jekla, svinca / barvasta metalurgija metalurgija barvastih kovin; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma
// veda o tem: študira metalurgijo; je inženir metalurgije
SSKJ²
metalúrški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na metalurge ali metalurgijo: metalurški izdelki / metalurška industrija / metalurška peč / metalurški delavec, inženir / metalurška stroka / metalurško zborovanje
♦ metal. metalurški koks koks z veliko trdnostjo in majhnim odstotkom pepela
SSKJ²
metámfetamín -a m (ȃ-ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo, s hitrejšim in dalj časa trajajočim učinkom kot pri amfetaminu: skrb vzbuja vedno večja količina zaseženega metamfetamina; preprodajalec metamfetamina
SSKJ²
metamórfen -fna -o prid. (ọ̑)
petr., navadno v zvezi metamorfna kamnina kamnina, ki se je zaradi velikega pritiska, visoke temperature spremenila: v metamorfnih kamninah ni nafte
SSKJ²
metamorfóza -e ž (ọ̑)
knjiž. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko; sprememba, preobrazba: duševne, idejne metamorfoze; njegova politična metamorfoza jih ni presenetila; metamorfoza amaterskega gledališča v poklicno / čudne metamorfoze se dogajajo s tem človekom / doživeti metamorfozo spremeniti se / motiv metamorfoze v pravljicah
♦ bot. metamorfoza sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja, preobrazba; petr. hidrotermalna metamorfoza; zool. metamorfoza sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo, preobrazba
SSKJ²
metán -a m (ȃ)
gorljiv plin, ki je glavna sestavina zemeljskega plina: eksplozija metana; rudarji niso opazili nevarne koncentracije metana; proizvodnja metana
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje en atom ogljika
SSKJ²
metánje -a s (ȃ)
glagolnik od metati: metanje bomb, kamenja / zmagati v metanju diska, krogle; ta košarkar mora metanje na koš še izboljšati / to je samo metanje peska v oči
SSKJ²
metanól -a m (ọ̑)
kem. najenostavnejši alkohol: tovarna metanola in formalina; strupeni učinek metanola v vinu
SSKJ²
metánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na metan: metansko ozračje / metanska eksplozija / metanska jama
SSKJ²
metastáza -e ž (ȃ)
med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen; razsevek, zasevek: obsevati metastaze; metastaza v bezgavki / umreti zaradi metastaz / razširjenje metastaz po krvi
SSKJ²
metastazírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen: rak na pljučih hitro metastazira; metastazirati v možgane, pljuča
SSKJ²
metatéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. zamenjava mesta glasov v besedi, premet: poglavje o metatezi / metateza likvid / beseda čebela je nastala po metatezi iz bečela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metáti méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ́)
1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob tla; metati žogo visoko v zrak / žrebali so tako, da so metali kovance so se odločali na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca / ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; ekspr. metati denar v hranilnik dajati, spuščati / pog. koliko časa boste še metali karte, kocke kartali, kockali
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročati, da prehaja kaj v velikih količinah na drugo mesto: vulkan je metal skale daleč od otoka; lokomotiva meče iz dimnika roje isker spušča, bruha / razburkano morje je metalo valove na obalo; vodomet meče vodo pet metrov visoko / letala mečejo bombe spuščajo / metati mostove, zgradbe v zrak razstreljevati jih / ta stroj kar meče podatke iz sebe
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so metali čoln sem in tja; brezoseb. metalo ga je po dirjajočem vozu; ekspr. moreče sanje so ga metale kvišku zaradi njih se je prebujal, sedal; metati se po ležišču sem in tja / ekspr. bežeči vojak se je spretno metal od grma do grma / meče ga božjast božjasten je; ima napad božjasti; pren. vplivi so ga metali sem in tja
// ekspr. hitro, sunkovito premikati kak del telesa: glavo je metal ponosno nazaj; pri hoji meče desno nogo navznoter; konj je metal prednji nogi visoko v zrak / metati si lase s čela s hitrim, sunkovitim premikom glave povzročati, da padajo lasje po temenu nazaj
3. ekspr., s prislovnim določilom pošiljati, premeščati: metali so jih iz boja v boj; divizijo so metali z bojišča na bojišče / usoda ga je metala med dobre in slabe ljudi
4. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno pisati, risati: metal je skice na platno; opombe si je metal v beležnico / na rob kompozicije meče same temne barve
5. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi metati oči, pogled pogledovati, ogledovati: rad meče oči po ženskah; fantje so metali za njo dolge poglede / metati stroge poglede izpod čela / že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: metal je očitke, vprašanja na vse strani; metati kletvice, psovke iz sebe / sonce je metalo žarke skozi okna; žarometi so metali luč po cesti / zvon je metal otožne glasove po dolini / jezno je metal bliske iz oči; njene oči so metale čudno svetlobo so se čudno svetile / besede, stavke je kar metal iz ust hitro, veliko je govoril; v pogovor rad meče tuje izraze v pogovoru jih nepričakovano, večkrat uporablja / metati nasmeške, poklone na levo in desno
// v zvezi z v povzročati, da kdo prehaja v stanje, kot ga nakazuje določilo: nasprotovanje ga meče v bes, obup; to ga meče v omamo / tedaj so začeli metati ljudi v ječe začeli so jih zapirati
7. navadno s prislovnim določilom povzročati, delati, da kaj kje je: ogenj je metal odsev na njegov obraz; drevesa so metala gosto senco na cesto; petrolejka je metala čudne sence po prostoru
// publ., v zvezi z na povzročati, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: njegova izjava meče čudno luč na podjetje; to meče senco negotovosti na sporazum / to meče sum nanj
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; ekspr. kritiki so metali blato nanj sramotili, obrekovali so ga; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. ne mečite denarja na cesto, skozi okno, stran ne dajajte, izdajajte denarja za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. s svojih miz jim mečejo samo drobtine dajejo jim samo malo pomembne, malo vredne stvari; pog., ekspr. metati hrano vase hitro, hlastno jesti, goltati; ekspr. v obraz se mu prilizujejo, sicer pa mečejo kamne za njim sicer pa grdo, slabo govorijo o njem; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. metati poker, tarok igrati poker, tarok; ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; ekspr. metala je poljubčke poljubljala prste svoje roke in jo obračala, iztegovala proti komu; ekspr. že dve uri meče trnek lovi ribe s trnkom; ekspr. metati iz besedišča tuje besede prikazovati jih kot nepravilne, neprimerne; pog., ekspr. iz te gostilne zelo zgodaj mečejo (ven) zahtevajo, delajo, da jo gostje zapustijo; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; ekspr. delavce so metali iz službe odpuščali so jih, odpovedovali so jim delovno razmerje; ekspr. tudi iz tega stanovanja ga mečejo zahtevajo, da se tudi iz njega izseli; ekspr. ta misel ga meče iz tira ga vznemirja, razburja; ekspr. metati koga na cesto prizadevati si dati koga iz službe ali stanovanja; šport. žarg. ta skakalnica meče na nos povzroča, da se pri skoku leti z glavo naprej, navzdol; ekspr. tovarna meče na trg vedno več proizvodov množično proizvaja zanj; ekspr. to mu kar naprej mečejo pod nos, v zobe to mu kar naprej očitajo; ekspr. metati vse v en, isti koš ne upoštevati razlik med stvarmi, problemi; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; pog. ta profesor je pri izpitih rad metal negativno ocenjeval; pog. naprej metati očitati
♦ šport. metati pri kegljanju povzročati, da se krogla kotali proti kegljem; metati avt z rokami dati žogo iz avta v igro; metati disk, kopje; metati na koš
    metáti se 
    1. prizadevati si s silo spraviti koga na tla, v ležeč položaj: ko je bil mlad, se je rad metal in pretepal / v cirkusu se je metal z medvedom
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom hitro, sunkovito ulegati se: ob eksplozijah so se vojaki metali na tla
    3. ekspr. hitro, sunkovito se gibati, teči, udarjati ob kaj: potok se meče čez skale / slap se meče trideset metrov globoko
    4. ekspr. dajati udarce, povzročati poškodbe komu: napadalci so se srdito metali na brezmočne žrtve; z nasajenimi bajoneti so se vojaki metali drug na drugega
    ●     slabš. metati se na kolena pred kom poklekati pred kom; ekspr. metati se komu pod noge predajati se, podrejati se; ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; pog., ekspr. ta fant se meče za vsako (žensko) zelo vsiljivo si prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost žensk; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga
SSKJ²
metatoníja -e ž (ȋ)
jezikosl. sprememba tonema v okviru določenega oblikoslovnega vzorca ali besedne družine: raziskovati metatonijo pri tvorjenju glagolskih oblik / praslovanska metatonija sprememba neakutiranega tonema v akutiranega v praslovanščini
SSKJ²
mêtavica1 in metávica -e ž (é; ȃ)
zastar. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri; metež: vozil je po megli in po metavici / mokra metavica se je vrtinčila v zraku
SSKJ²
mêtavica2 in metávica -e ž (é; ȃ)
zastar. božjast, epilepsija: alkoholna metavica
SSKJ²
metazój in métazoj -a m (ọ̑; ẹ̑)
nav. mn., biol. mnogocelična žival; mnogoceličar: nastanek, razvoj metazojev
SSKJ²
metélčica -e ž (ẹ̄)
jezikosl. črkopis pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja z nekaterimi cirilskim črkam podobnimi znaki: nasprotnik metelčice; metelčica in dajnčica
SSKJ²
metélčičar -ja m (ẹ̄)
jezikosl. pristaš metelčice: metelčičarji in dajnčičarji
SSKJ²
metéljka -e ž (ẹ̑)
knjiž. lucerna: sejati meteljko
♦ bot. rastlina s pri vrhu nazobčanimi listi in rumenimi ali modro vijoličastimi cveti, Medicago
SSKJ²
metélkovec -vca m (ẹ̄)
jezikosl. pristaš Metelkovih nazorov o črkopisu, jeziku: nasprotoval je metelkovcem
SSKJ²
mêteln -a -o [metələn in metəln] (ȇ)
pridevnik od metla: udariti koga z metelnim držajem
SSKJ²
metempsihóza -e ž (ọ̑)
zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško; preseljevanje duš: vera v metempsihozo
SSKJ²
méten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
zastar. metin: metni medenjaki
SSKJ²
méten2 in mêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž. metna zanka laso
SSKJ²
metenje gl. medenje1
SSKJ²
meteór -ja m (ọ̑)
astron. majhno nebesno telo, ki prileti iz vesolja in povzroči v ozračju kratkotrajen svetlobni pojav: meteor je razpadel, zgorel; tir meteorja / bleščeč, sijoč meteor / na nebu je opazil meteor
● ta pesnik se je pojavil kot meteor zelo hitro, nepričakovano je postal slaven, pomemben
SSKJ²
meteóren -rna -o prid. (ọ̑)
meteorski: meteorni delec
♦ meteor. meteorna voda padavinska voda
SSKJ²
meteorít -a m (ȋ)
petr. zlasti iz železa sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo, izpodnebnik: najti, proučevati meteorit / tam blizu sta padla dva meteorita
SSKJ²
meteorítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na meteorit: najti meteoritski delec
♦ astron. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo
SSKJ²
meteorológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog
SSKJ²
meteorologíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo
♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
meteorológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za meteorologijo, vremenoslovka: opozorila meteorologinje
SSKJ²
meteorolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na meteorologe ali meteorologijo: meteorološka naprava / meteorološka postaja / meteorološki podatki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju / meteorološka služba; meteorološka opazovanja / meteorološko zborovanje / publ. meteorološka vojna
SSKJ²
meteórski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na meteor: meteorski delec / meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev
♦ min. meteorsko železo železo iz meteoritov, izpodnebno železo
2. publ., ekspr. zelo hiter, nepričakovan: meteorski vzpon tega nogometaša / naredil je meteorsko kariero: komaj je zablestel, že je izginil
    meteórsko prisl.:
    meteorsko se je povzpel v svojem poklicu
SSKJ²
méter1 -tra m (ẹ̄)
1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dolžine ne glede na širino
SSKJ²
metêr2 -ja m (ȇ)
tisk. stavec, ki ureja, razvršča stolpce stavka (v strani): v tiskarni je bil meter
SSKJ²
méter... [metər] prvi del zloženk (ẹ̄)
nanašajoč se na meter: metercent, meterkilogram
SSKJ²
métercènt -ênta tudi -énta [metərcent] m (ẹ̄-ȅ ẹ̄-é, ẹ̄-ẹ́)
zastar. metrski cent: vola sta tehtala tri metercente manj kakor prejšnja
SSKJ²
métež -a m (ẹ̑)
1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež
2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno
// idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja
4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli
SSKJ²
métežen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na metež: metežni vihar; metežno vreme / knjiž. metežno sekanje s sabljami
SSKJ²
méti mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á)
1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval
// premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh
2. zastar. drobiti, treti1: meti sol v možnarju
● ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli
♦ agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih
SSKJ²
métier -a tudi metjé -êja [metjé -êja] m (ẹ̑ ȇ) publ.
1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan
// način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen
2. delo, obrt2, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier
SSKJ²
métierski tudi metjêjski -a -o [metjêjski] prid. (ȇ)
publ. tehničen, obrtniški: odpraviti métierske spodrsljaje; idejne, estetske in métierske kvalitete filma / to je métiersko diletantstvo
    métiersko tudi metjêjsko prisl.:
    to je tudi métiersko popolnoma zanič
SSKJ²
metíl... prvi del zloženk (ȋ)
kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika: metilbromid, metilceluloza
SSKJ²
metílalkohól -a m (ȋ-ọ̑)
kem. najenostavnejši alkohol:
SSKJ²
metilén1 -a m (ẹ̑)
kem. dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika:
SSKJ²
metílen2 -lna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol; metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika
SSKJ²
metilén... prvi del zloženk (ẹ̑)
kem. nanašajoč se na dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika: metilenjodid, metilenklorid
SSKJ²
metilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na metilen: metilenska skupina / metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
SSKJ²
metílj -a m (ī í)
v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter, zool. (veliki) metljaj: ličinke metilja
SSKJ²
metíljav -a -o prid. (í)
vet. metljav: metiljavo govedo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metíljavost -i ž (í)
vet. metljavost: živinozdravnik je ugotovil metiljavost
SSKJ²
métin -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na meto: metini listi / metin čaj / metina potica
SSKJ²
metíranje -a s (ȋ)
glagolnik od metirati: stavljenje in metiranje je končano; napaka pri metiranju
SSKJ²
metírati -am nedov. (ȋ)
tisk. urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani), lomiti: osmo stran je on metiral
    metíran -a -o:
    članek je napačno metiran
SSKJ²
métje1 -a s (ẹ́)
glagolnik od meti: metje rok / metje prosa
SSKJ²
metje2 gl. métier
SSKJ²
Métka -e ž (ẹ̑)
pog., ekspr., v zvezi izbirčna Metka izbirčen človek, zlasti otrok: ti si pa res izbirčna Metka
SSKJ²
mêtla -e ž (é)
1. priprava za pometanje iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem: izdelovati, prodajati metle; slika čarovnice na metli; metla in smetišnica; drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo / brezova metla / ta metla je že obrabljena
2. ekspr. rep kometa: repatice so vlačile svoje metle po nebu
● ekspr. on je prava metla ni samostojen, odločen; ni ugleden, cenjen; ekspr. za žensko nista le metla in kuhalnica pometanje, pospravljanje in kuhanje; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ bot. navadna metla grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti, Sarothamnus scoparius
SSKJ²
metlák in metlják -a m (á)
agr. sirek (za izdelovanje metel): zadruga je sejala metlak / sirek metlak
SSKJ²
metlár -ja m (á)
1. izdelovalec metel: metlarji in krtačarji
2. metlak
SSKJ²
metlárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva
SSKJ²
mêtlast -a -o prid. (é)
1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom
2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje
    mêtlasto prisl.:
    metlasto trdi brki
SSKJ²
mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í)
1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
♦ glasb. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat1: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
4. nav. mn., pog. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec
SSKJ²
metlíčan -a m (ȋ)
vino iz okolice Metlike: spila sta liter metličana
SSKJ²
metlíčast -a -o prid.(í)
podoben metlici: ječmen z metličastim klasom / metličasta oblika
    metlíčasto prisl.:
    metličasto se razraščati
SSKJ²
metlíčavost tudi metličávost -i ž (í; á)
agr. bolezen, ki povzroča metličasto razraščanje drevesnih poganjkov: gabrova, jablanova metličavost
SSKJ²
metlíčevje -a s (í)
bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji
SSKJ²
metlíčje -a s (ȋ)
tanjše veje, zlasti brezove, za metle: v gozdu je narezal metličja
SSKJ²
metlíka -e ž (í)
1. bot. zelnata ali grmičasta rastlina z različno oblikovanimi listi in od plodnice ločenimi cvetnimi listi, Chenopodium: metlike in lobode / stajska metlika rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih, Chenopodium bonus-henricus
2. nar. pelin
SSKJ²
metlíšče -a s (í)
držaj metle: izdelovati metlišča; zlomiti metlišče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metlíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Metliko: metliški muzej / metliška črnina; metliško kólo kólo iz okolice Metlike
SSKJ²
metljáj -a m (ȃ)
1. zool., navadno v zvezi veliki metljaj v žolčevodu ovc in goveda živeči zajedavec, ki povzroča huda obolenja jeter, Fasciola hepatica: jajčeca, ličinke velikega metljaja / ovce so poginile od metljaja metljavosti
2. nar. tur1, čir, mozolj: imeti metljaj na nogi
SSKJ²
metljak gl. metlak
SSKJ²
metljàv -áva -o prid. (ȁ á)
vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra
● ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek
SSKJ²
metljávost -i ž (á)
vet. bolezen ovc, goveda, ki jo povzroča (veliki) metljaj: ta zajedavec povzroča metljavost; ovce so poginile, zbolele za metljavostjo
SSKJ²
metóda -e ž (ọ̑)
navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode
♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih
// nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti
SSKJ²
metóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na (učno) metodo: v učbeniku je precej metodnih navodil / metodna knjiga nekdaj knjiga za učitelje z navodili za obravnavo učne snovi
SSKJ²
metódičarka -e ž (ọ́)
strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo
SSKJ²
metódičen -čna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala
2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela; metodično spoznavanje samega sebe
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
    metódično prisl.:
    metodično obravnavati učno snov
SSKJ²
metódičnost -i ž (ọ́)
načrtnost, premišljenost: metodičnost gradnje / metodičnost mišljenja / raziskovanja se je lotil z znano metodičnostjo
SSKJ²
metódik -a m (ọ́)
strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko
SSKJ²
metódika -e ž (ọ́) navadno s prilastkom
1. nauk o poučevanju kakega (šolskega) predmeta: metodika zemljepisnega pouka / metodika maternega jezika / šolska metodika / učbenik kaže napredek v metodiki
♦ ped. posebna metodika metodika o poučevanju posebnega predmeta ali o poučevanju na določeni šolski stopnji
2. zastar. metodologija: metodika racionalizma
SSKJ²
metodíst -a m (ȋ)
rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov
SSKJ²
metodístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na metodiste: Metodistična cerkev / metodistični pridigar
SSKJ²
metodizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uvajati metodo v kaj: metodizirati pouk / metodizirati mišljenje
SSKJ²
metodologíja -e ž (ȋ)
navadno s prilastkom skupek metod, ki se uporabljajo pri kakem raziskovanju, mišljenju: sociološka metodologija temelji na statistiki; izpopolniti, obvladovati znanstveno metodologijo; metodologija filozofije, psihologije / publ. metodologija ugotavljanja dohodka metode za ugotavljanje dohodka
SSKJ²
metodolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb
    metodolóško prisl.:
    metodološko je problem dobro obdelan
SSKJ²
metódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na (učno) metodo: metodska navodila
SSKJ²
metonímičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na metonimijo: metonimični pomen besede / metonimično izražanje
    metonímično prisl.:
    metonimično rabljena beseda
SSKJ²
metonimíja -e ž (ȋ)
lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojma z izrazom za kak drug, predmetno, količinsko povezan pojem: metafore, metonimije in druga pesniška sredstva / jezik tvori nove pomene tudi z metonimijami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metópa -e ž (ọ̑)
arhit. kamnita plošča med triglifoma dorskega friza, navadno plastično okrašena: metope Partenona; reliefi metop
SSKJ²
métov -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. metin: metovi kolački
SSKJ²
metráža -e ž (ȃ)
1. film. žarg. dolžina filma, izražena v metrih: film ima razmeroma kratko metražo / film dolge metraže dolgometražni film
2. pog. dolžina česa sploh, izražena v metrih: zaradi majhne metraže je cena blaga visoka
SSKJ²
metrésa -e ž (ẹ̑)
nav. slabš. ženska, s katero ima (poročen) moški spolno razmerje; priležnica, ljubica: imeti, vzdrževati metreso; žena je vedela za njegovo metreso / kraljeva metresa
SSKJ²
métrga -e ž (ẹ́)
etn. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti kruh v metrgi
SSKJ²
métričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike
♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
SSKJ²
métrika -e ž (ẹ́)
lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena
SSKJ²
metró -ja m (ọ̑)
podzemna železnica: zgraditi metro; moskovski, pariški metro / peljati se z metrojem
SSKJ²
metrójski -a -o (ọ̑)
pridevnik od metro: metrojska postaja
SSKJ²
metrologíja -e ž (ȋ)
nauk o merah, meroslovje: glavna problema metrologije sta točnost in merske enote / laboratorij za metrologijo tlaka
SSKJ²
metronóm -a m (ọ̑)
glasb. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma
SSKJ²
metrópola -e ž (ọ̑) nav. ekspr.
1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta
2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole
SSKJ²
metropolíja -e ž (ȋ)
1. rel. upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija
2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo
SSKJ²
metropolít -a m (ȋ)
1. rel. predstojnik upravne enote Katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit
2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit
SSKJ²
metropolitánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na metropolo: Alžir so imeli za del francoskega metropolitanskega ozemlja
● Metropolitanska opera operno gledališče v New Yorku
♦ urb. metropolitansko območje urbanizirano območje, ki je gospodarsko, kulturno vezano na osrednje mesto
2. knjiž. metropolitski: metropolitanska oblast oglejske cerkve
SSKJ²
metropolítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na metropolite: metropolitske pravice / metropolitski sedež je v Ljubljani
SSKJ²
metroseksuálec -lca m (ȃ)
moški, navadno mlajši, ki posveča veliko pozornosti svojemu videzu, nakupovanju, modi: depiliran metroseksualec
SSKJ²
métrski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na meter: metrske deske / metrski merski sistem / metrska drva / ekspr. delal je metrske korake zelo velike, dolge
♦ strojn. metrski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v milimetrih; teh. metrski cent ali metrski stot utežna mera, 100 kg; trg. metrsko blago blago, ki se prodaja, reže v poljubnih dolžinah
SSKJ²
métrum -a tudi -ra m (ẹ̄)
lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi
SSKJ²
metternichovski -a -o [méternihou̯ski] prid. (ẹ̑)
nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
metúlj -a m (ú)
1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel
2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
SSKJ²
metúljar -ja m (ȗ)
kdor zbira metulje, navadno v študijske namene: bil je navdušen metuljar in hroščar
SSKJ²
metúljast -a -o prid. (ú)
podoben metulju: svila z metuljastimi vzorci / metuljasto pokrivalo
♦ bot. metuljasti cvet cvet, ki ima pet venčnih listov, razvrščenih tako, da je eden, največji, pokončen, dva sta stranska, spodnja dva pa zrasla
SSKJ²
metúljček -čka m (ū)
1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo; na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke
2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček; privezati, zavezati si metuljček, metuljčka; eleganten gospod z metuljčkom pod vratom
3. manjši nož, ki ima rezilo spravljeno med dvema deloma ročaja: pri navijaču so našli metuljčka / nož metuljček
4. nav. mn. testenina v obliki metuljih kril: postregli so metuljčke s pršutom
5. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka
SSKJ²
metúljčkast -a -o prid. (ū)
podoben metuljčku: tkanina z metuljčkastimi vzorci / ekspr. metuljčkast kavalir
SSKJ²
metúljčkov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na metuljčka: metuljčkova krila / plavanje v metuljčkovem slogu
SSKJ²
metúljčnica -e ž (ȗ)
1. nav. mn. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, bot. metuljnica: detelja, fižol in druge metuljčnice
2. zastar. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev; metuljnica: metuljar z metuljčnico v roki
SSKJ²
metúljen -jna -o prid. (ȗ)
metulji: metuljna krila
SSKJ²
metúlji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila
SSKJ²
metúljnica -e ž (ȗ)
1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice
2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico
SSKJ²
metúzalem -a m (ū)
ekspr. zelo star človek, zlasti moški: od tega metuzalema res ne moreš zahtevati takih naporov
// žival, ki živi zelo dolgo: želve so pravi metuzalemi
SSKJ²
Metúzalem -a m (ū)
v zvezi star kot Metuzalem zelo star:
SSKJ²
metúzalemski -a -o prid. (ū)
tak kot pri Metuzalemu: dočakal je metuzalemsko starost
SSKJ²
mèv -- m (ȅ)
ekspr., v zvezi ne reči ne bev ne mev prav nič reči:
SSKJ²
mévlja -e ž (ẹ̑)
nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje
● ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
SSKJ²
mevljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel
2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških
SSKJ²
mévtrga -e ž (ẹ́)
nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi
SSKJ²
mévža -e ž (ẹ̑)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta
SSKJ²
mévžast -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. neodločen2, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje
    mévžasto prisl.:
    ne vedi se tako mevžasto
SSKJ²
mevžáti -ám tudi mévžati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑)
nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mévžavost in mevžávost -i ž (ẹ̑; á)
slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže
SSKJ²
mevžè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta mevže si nič ne upa
SSKJ²
mevžè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. neodločen, bojazljiv človek: to mevže se nič ne upa
SSKJ²
mévžica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od mevža: to mevžico bova že obvladala
SSKJ²
mezaliánsa -e ž (ȃ)
knjiž. zakon med osebama iz zelo različnih družbenih razredov: skleniti mezalianso; pren., ekspr. mezaliansa revolucionarnega duha in malomeščanstva
SSKJ²
mezanín -a m (ȋ)
grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem: stanovati v mezaninu; trgovina v mezaninu
SSKJ²
mezát in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á)
nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk)
SSKJ²
mèzda -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki məzda] ž (ə̄; ȁ ȅ; ẹ̄; é)
1. plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda
♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna
2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen
SSKJ²
mèzden in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika məzdən] prid. (ə̄; ẹ̄; ē)
nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci
♦ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd
SSKJ²
mèzdnik in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki məzdnik] m (ə̄; í; ẹ̄; ē)
ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete
// najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki
SSKJ²
mèzdniški in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki məzdniški] prid. (ə̄; ȋ; ẹ̄; ē)
najemniški: mezdniške čete
SSKJ²
mèzdništvo in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki məzdništvo] s (ə̄; ȋ; ẹ̄; ē)
mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu
SSKJ²
mézdra -e ž (ẹ̑)
vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro
// teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri
SSKJ²
mezdrênje tudi mézdrenje -a s (é; ẹ̑)
glagolnik od mezdriti: mezdrenje luženih kož
SSKJ²
mezdrílen -lna -o prid. (ȋ)
usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj
SSKJ²
mezdríti -ím tudi mézdriti -im nedov., mezdrèn tudi mézdren (ī í; ẹ̑)
usnj. odstranjevati mezdro s kože: mezdriti lužene, surove kože
SSKJ²
mezèg -zgà in mèzeg -zga [məzəg-] m (ə̏ ȁ; ə̀)
domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg
SSKJ²
mezéti -ím [məzeti in mezeti] nedov., tudi mezì (ẹ́ í)
s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo
    mezèč -éča -e:
    mezeča smola; mezeče blato
SSKJ²
mézga1 -e ž (ẹ̄)
1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo
// marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga
2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga
3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
SSKJ²
mezgà2 -è tudi mèzga -e [məzga] ž (ȁ ȅ; ə̀)
knjiž. mezeg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mezgár -ja [məzgar] m (á)
knjiž. kdor goni, vodi mezge: nekaj časa je bil za mezgarja
SSKJ²
mézgast -a -o prid. (ẹ̄)
podoben mezgi, marmeladi: mezgasta tekočina
SSKJ²
mezgáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg
// hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli
2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti
SSKJ²
mezgíca tudi mèzgica -e [məzgica] ž (í; ə̀)
manjšalnica od mezga, žival: mlada živahna mezgica; ekspr. z orožjem natovorjena mezgica
SSKJ²
mezgôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na mézga 2: mezgovni obtok
♦ anat. mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; mezgovna žila žila, po kateri se pretaka mezga; mezgovno tkivo
SSKJ²
mezgôvje -a s (ȏ)
anat. mezgovnice in bezgavke v organizmu: preiskava mezgovja / trebušno mezgovje
SSKJ²
mezgôvnica -e ž (ȏ)
anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic
SSKJ²
mezgovòd -óda m (ȍ ọ́)
anat. večja mezgovna žila, ki dovaja mezgo v krvni obtok: poškodovati, prerezati mezgovod / prsni mezgovod
SSKJ²
mezína -e [məzina in mezina] ž (í)
nav. mn., nar. močvirje: ob reki se na dolgo raztezajo mezine
SSKJ²
mezínček -čka m (ȋ)
manjšalnica od mezinec: boli ga mezinček
SSKJ²
mezínčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mezinec: mezinčna blazinica / mezinčna stran dlani
SSKJ²
mezínec -nca m (ȋ)
skrajni, najtanjši prst na roki ali nogi: mezinec ga boli; noht na mezincu
● pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. imeti kaj v mezincu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ima več v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponujeni priložnosti
SSKJ²
méziti se -im se nedov. (ẹ̄)
nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati: pred njim se je v snegu nekaj mezilo
SSKJ²
mezlán -a m (ȃ)
tekst. tkanina iz lanene osnove in volnenega votka, navadno v platneni vezavi: obleka iz mezlana
SSKJ²
mezlánast -a -o prid. (ȃ)
tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka
SSKJ²
mezo... ali mézo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste: mezoderm; mezozoik
SSKJ²
mézodêrm -a m (ẹ̑-ē)
biol. vmesna plast celic gastrule, vmesna zarodna plast: entoderm, mezoderm in ektoderm
SSKJ²
mezolítik -a m (í)
arheol. predzgodovinska doba med paleolitikom in neolitikom, srednja kamena doba: pozni mezolitik; čas, obdobje mezolitika; orodje iz mezolitika
SSKJ²
mezón -a m (ọ̑)
fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni
SSKJ²
mezopotámski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Mezopotamce ali Mezopotamijo: mezopotamska kultura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mezozóik -a m (ọ́)
geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek: v mezozoiku so se pojavili dinozavri
SSKJ²
mezozójski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek
SSKJ²
mezzoforte [médzofórte in mézofórte] prisl. (ẹ̑-ọ̑)
glasb., označba za jakost izvajanja srednje glasno: igrati mezzoforte; sam.: vse forte, mezzoforte in piane je odlično izvajal
SSKJ²
mezzosopran -a [médzosoprán in mézosoprán] m (ẹ̑-ȃ)
glasb. ženski glas med sopranom in altom: peti mezzosopran; pesmi za mezzosopran in klavir
SSKJ²
mezzosopranistka -e [médzosopranístka in mézosopranístka] ž (ẹ̑-ȋ)
glasb. ženska, ki poje mezzosopran: angažirali so izvrstno mezzosopranistko
SSKJ²
mezzotinta -e [médzotínta in mézotínta] ž (ẹ̑-ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte
// odtis v tej tehniki: razstava mezzotint
SSKJ²
mežáti -ím [məžati in mežati] nedov., tudi mežì; tudi mežàl (á í)
mižati: vztrajno je mežal, da bi zaspal; mežati na obe očesi / eden od udeležencev igre mora mežati
● zastar. zvezde so mežale v bližnjem tolmunu so se medlo, nejasno svetile
    mežé :
    ležal je in meže premišljeval o vsem, kar se je zgodilo
    mežèč -éča -e:
    obrazi z mežečimi očmi in stisnjenimi ustnicami
SSKJ²
mežàv -áva -o [məžav- in mežav-] prid. (ȁ á)
1. ki gleda z napol zaprtimi očmi: mežav človek
2. knjiž. oblačen, mračen: mežav dan; vreme je bilo mežavo; pren. prevzelo ga je mežavo čustvo
// medel, nejasen, neizrazit: mežava svetloba / na vogalu je brlela mežava svetilka / vzhajalo je mežavo sonce
    mežávo prisl.:
    mežavo gledati; mesec je mežavo posvetil skozi gosto meglo / v povedni rabi zunaj je bilo mežavo in dež je rosil
SSKJ²
méželj -žlja in -na [mežəlj] m (ẹ́)
1. zastar. filister, ozkosrčnež: ti mežlji in uradniki ne bodo nikdar zavedni; tipičen dunajski meželj
2. nar. vez, s katero je privezana trta h kolu: Truden ko meželj pri trti (F. Bevk)
SSKJ²
mežéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. muževen 1: meževna veja
SSKJ²
mežík -a [məžik in mežik] m (ȋ)
gib veke, pri katerem se oko zapre in takoj spet odpre: pri vsakem mežiku je čutil rahlo bolečino
SSKJ²
mežíkanje -a [məžikanje in mežikanje] s (ī)
glagolnik od mežikati: mežikanje zaradi močne svetlobe / mežikanje med fanti in dekleti / mežikanje starega svetilnika
SSKJ²
mežíkati -am [məžikati in mežikati] nedov. (ī)
1. zapirati in odpirati oči: oči ga pečejo, zato tako mežika; mežika zaradi nenadne močne svetlobe / mežikati z očmi / murni so zaspano mežikali v sonce; pren., ekspr. cvetlice mežikajo v popoldanskem soncu
2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: ženske so mu pomenljivo mežikale; pri mizah si bodo mežikali: to je tisti rogonosec; pren. srednjeveška mesta so mežikala kmetu, ker so potrebovala rokodelce
3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: svetilnik enakomerno mežika / šofer je nervozno mežikal z žarometi
// dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: skozi veje so mežikale lučke; okenca bajte so mežikala v noč / z neba so mežikale zvezde
    mežikáje knjiž.:
    obstala sta in mežikaje gledala v svetlo luč; pomenljivo mežikaje se je zasmejal
    mežikajóč -a -e:
    približevala se je po tiho, smehljajoč se in mežikajoč; mežikajoč svetilnik; mežikajoče oči
SSKJ²
mežíkav -a -o tudi mežikàv -áva -o [məžikav- in mežikav-] prid. (í; ȁ á)
ki rad mežika: pegast, mežikav fant / mežikave oči / mežikava luč
SSKJ²
mežíkavec tudi mežikávec -vca [məžikavəc in mežikavəc] m (í; ȃ)
nav. slabš. kdor (rad) mežika: prišel je s prijateljem, tistim mežikavcem
SSKJ²
mežikljáti -ám [məžikljati in mežikljati] nedov. (á ȃ)
ekspr. mežikati: mežikljati zaradi dima, močne svetlobe; dekletce je preplašeno mežikljalo
SSKJ²
mežíkniti -em [məžikniti in mežikniti] dov. (í ȋ)
1. zapreti in odpreti oči: večkrat je krčevito mežiknil / mežikniti z očmi
2. pomežikniti: za očetovim hrbtom je mežiknila bratu
3. ekspr. za hip prenehati svetiti: električna luč je nekajkrat mežiknila
SSKJ²
méžiti -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ī ẹ́)
nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod
SSKJ²
méžnar -ja m (ẹ́)
pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi
SSKJ²
méžnarica -e ž (ẹ́)
pog. cerkovnikova žena: malo je poklepetal z mežnarico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mežnaríja -e ž (ȋ)
hiša za cerkovnika: organist je stanoval v mežnariji; stara, slabo vzdrževana mežnarija
SSKJ²
mežnáriti -im nedov. (á ȃ)
pog. biti cerkovnik: tukaj sta mežnarila že njegov oče in ded
SSKJ²
méžnarski -a -o prid. (ẹ́)
pog. cerkovniški: mežnarska opravila / mežnarska bera
SSKJ²
mežníja -e ž (ȋ)
nar. mežnarija: sezidali so novo mežnijo
SSKJ²
mežúrkati -am [məžurkati in mežurkati] nedov. (ū)
nar. mežikati: oči so mu kar naprej mežurkale / skrivaj je mežurkala vanj
SSKJ²
mh [ḿhə̀] medm. (m̑-ə̏)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mh, kako to misliš?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mh, je prikimal
SSKJ²
mhm [ḿhḿ] medm. (m̑-m̑)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mhm, morda bo šlo
// izraža (zadržano) pritrjevanje: mhm, je odgovoril; tisto pa, mhm
SSKJ²
mí1 -- tudi -ja m (ȋ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton e ali tretjo stopnjo v lestvici:
SSKJ²
mí2 mé mé zaim., nàs, nàm, nàs, nàs, námi (ȋ ẹ̑)
1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: mi tega ne bomo dočakali, morda boste vi; sosedje so še na slabšem kakor mi; nav. ekspr.: mi smo tisti, ki nosimo glavno breme napredka; tudi me smo se bojevale za svobodo; drugi delajo, mi, mi pa spimo; še mi bi tega ne zmogli; to bomo že mi opravili; elipt. »Kdo bo za to odgovarjal?« »Mi.«; pog. nismo mi od včeraj / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na izlet bomo šli mi in naši prijatelji; mi trije ostanemo; kaj pa me, ženske, ali nimamo nič besede?
b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: nas je več kot nasprotnikov; nam se nikamor ne mudi; tudi nas so povabili; okrog nas se je zbrala gruča ljudi / pet nas je bilo; tega nam ni treba; pustite nas pri miru; nam res ne verjamete?
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer nas ne bo doma; dolgčas nam je; strah nas je bilo; z nami je drugače naš položaj je drugačen / knjiž. kaj nam je storiti? kaj moramo storiti
2. v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: srce nam hitreje bije; oče nam je umrl; kako dolgo se nam je vlekel spor
3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: pazi, da nam ne zboliš; da se nam več ne potepaš
4. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: vprašanje estetike nam je bilo vodilo skozi celo knjigo; v današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana
// vznes., v vladarskih razglasih jaz2: Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije
● ekspr. mi smo mi, kaj se nas tičejo drugi izraža samozavest; pog., ekspr. zaradi nas naj naredi, kar hoče temu ne nasprotujemo; pog. pridi k nam na kosilo v naše stanovanje; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; ekspr. vsi so z nami soglašajo z nami, nas podpirajo; prim. jaz2, midva
SSKJ²
miázem -zma m (ā)
med. miazma: iz močvirja se dviga strupen miazem; pren. živi v ozračju, nasičenem z miazmom slabih zgledov
SSKJ²
miázma -e ž (ȃ)
med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov
SSKJ²
micélij tudi micél -a m (ẹ́; ẹ̑)
bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive, podgobje: na vse strani razrasli micelij
SSKJ²
mícen -a -o [micən] prid. (ȋ)
ekspr. zelo majhen: micen otročiček / stroški bodo prav miceni
SSKJ²
mícka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, dekle: kje si pa spoznal to micko / pog. lahko bi hodil vsak dan z drugo micko
SSKJ²
mícken -a -o [mickən] prid. (ȋ)
nar. zelo majhen: dala mu je samo micken kos kruha
SSKJ²
míčen -čna -o prid., míčnejši (í ī)
knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo
    míčno prisl.:
    gosta je bilo res mično poslušati
SSKJ²
míčken -a -o [mičkən] prid. (ȋ)
ekspr. zelo majhen: otrok je bil takrat še čisto mičken; v daljavi je bilo videti vse zelo mičkeno
SSKJ²
míčnost -i ž (í)
knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju
// kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim
SSKJ²
mídi1 in midí -ja m (ȋ; ȋ)
pog. moda srednje dolgih oblačil, zlasti kril: mini sta zamenjala maksi in midi / odločila se je za midi za srednje dolgo krilo, obleko
SSKJ²
mídi2 in midí -- prid. (ȋ; ȋ)
pog., navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč ki je srednje dolžine: midi plašč; večerne obleke bodo ostale midi / midi dolžina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
midinétka -e ž (ẹ̑)
v francoskem okolju mlada delavka, zlasti šiviljske stroke: midinetke iz modnega salona
// lahkoživo dekle: naveličal se je varietejskih lepotic, midinetk in modelov
SSKJ²
mídva médve tudi mídve médve tudi mídve zaim., náju (dvéh) tudi nàs dvéh, náma (dvéma), náju (dvá dvé dvé) tudi nàs dvá dvé dvé, náju (dvéh) tudi nàs dvéh stil. náma (dvéma), náma (dvéma) (ȋ ẹ̑)
1. izraža dvojico oseb, za katerih eno ima govoreči samega sebe
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: midva greva domov, vi pa počakajte; denarja ima več kakor midva oba skupaj; nav. ekspr.: zdaj sva pa midva na vrsti; tudi medve morava proč; elipt. »Kdo bo skrbel za otroka?« »Midva, seveda.«; pog. midva se bova že sporazumela / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: midva in naš sosed se dobro razumemo; midva, oče in jaz, greva na semenj; medve z materjo se imava zelo radi
b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: naju nihče ne bo podil iz hiše; nama se nikamor ne mudi; okoli naju je vse živo; med nama ni skrivnosti / za norca naju ima; jed nama ne tekne; obe naju bo zatožil; nama res ne verjamete?
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: zvečer naju ne bo doma; žal nama je; zelo naju je bilo strah; tako je z nama tak je najin položaj
2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: oče nama je umrl; ona nama je kakor mati / star. za naju čast gre najino
3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: le glej, otrok, da se nama ne izgubiš
● pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; prim. jaz2, mi2
SSKJ²
míg1 -a m (ȋ)
gib, s katerim se kaj izraža: pozdravil je samo z migom glave / na mig vodje se je pognal na cesto
// ekspr. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: pazil je na vsak njegov mig
● ekspr. na mig je bilo vse jasno takoj; ekspr. vsi ga ubogajo na mig brez ugovora
SSKJ²
míg2 -a m (ȋ)
rusko lovsko reaktivno letalo: eskadrilja migov
SSKJ²
mígalica -e ž (ī)
1. bot. trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, Briza: srednja migalica
2. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: fant je grozna migalica, niti pet minut ni pri miru
SSKJ²
míganje -a s (ȋ)
glagolnik od migati: fantovo zabavno miganje z ušesi
SSKJ²
mígati -am nedov. (ȋ)
1. z delom telesa delati gibe sem in tja: migati z glavo, ušesi; med govorom je značilno migal z brado / pes veselo miga z repom maha
2. z gibi izražati kaj: oče mu z obrvmi miga in žuga; z očmi mu je migala, naj bo tiho / ljudje so ga poslušali in pri tem migali z rameni zmigovali, skomigali
// z gibi roke, prsta vabiti, privabljati: migala mu je, naj pride k njej; z druge strani ceste mu je nekdo z roko migal; pren. slapovi ti kar skozi okno migajo, da jih pojdi občudovat
3. ekspr., zastar. ponujati se, kazati se: uspeh mu je migal z vseh strani / miga ji visoka renta, če vzame tega starca
4. ekspr. premikati se, gibati se, zlasti pri kakem opravilu: prsti predice so izredno hitro migali / nekaj čudnega je migalo pred njim na poti
// delati: jesti zdaj ni časa, treba je migati, dokler je še rosa; nikdar ni brez dela, vedno kaj miga
● nizko bolnik bo migal največ eno leto bo živel; ekspr. jezik mu kar naprej miga neprestano, veliko govori; ekspr. smrt mu je že migala pred očmi mu je bila blizu; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori
    migáje star.:
    bral je še enkrat, pritrjevalno migaje z glavo
    migajóč -a -e:
    hitro migajoči bički enoceličarjev
SSKJ²
migetálen -lna -o prid. (ȃ)
nav. mn., biol., navadno v zvezi migetalna resa, resica migetalka
SSKJ²
migetálka -e ž (ȃ) nav. mn.
1. biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje: z migetalkami pokriti enoceličarji; gibanje, utripanje migetalk
2. anat. majhen nitast izrastek v nekaterih notranjih organih, ki povzroča gibanje tekočine ali sprejema dražljaje: migetalke v nosu, sapniku; šopi migetalk na slušnih čutnicah
SSKJ²
migetálkar -ja m (ȃ)
nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami, Ciliata: v morju živeči migetalkarji
SSKJ²
migetánje -a s (ȃ)
glagolnik od migetati: migetanje migetalk / pogosto se ponavljajoče migetanje pred očmi
SSKJ²
migetáti -ám stil. -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
hitro, lahno se premikati sem in tja: plamenček migeta v vetru / igle so ji urno migetale med prsti / ekspr. ranjeni golob je še migetal s perutmi je mahal
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde migetajo z jasnega neba
● pred očmi mi migeta zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje
    migetajóč -a -e:
    migetajoče listje; migetajoče zvezde
SSKJ²
migetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki migeta: migetave sence
SSKJ²
migljáj stil. mígljaj -a m (ȃ; ȋ)
1. gib, s katerim se kaj izraža, zlasti hiter, neizrazit: strežnica je pazila na vsak migljaj gospodinje; z migljajem roke ga je povabil v hišo / na sodnikov migljaj jetnika odpeljejo; pes napravi vajo na vodnikov migljaj; ubogati na migljaj
// star. gib sploh, zlasti malo zaznaven, rahel: migljaj repa
2. knjiž. namig: komisija je dobila migljaj, naj ne raziskuje naprej / nobenega migljaja ni, da bi bil avtor res tako mislil znaka, dokaza
// zastar. nasvet, predlog: pred odhodom nama je dal še nekaj koristnih migljajev
● nar. zahodno to se je zgodilo v migljaju v trenutku, v hipu
SSKJ²
migljánje -a s (ȃ)
glagolnik od migljati: migljanje luči v daljavi
SSKJ²
migljáti -ám nedov. (á ȃ)
hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč
● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru
    migljajóč -a -e:
    migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
SSKJ²
migljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki miglja: migljavo listje / migljava svetloba sveč
SSKJ²
migljávica -e ž (ȃ)
knjiž., zastar. hitro, lahkotno premikanje razgretega zraka, ozračja: lahna sapica je v tisti vročini še povečevala migljavico
SSKJ²
mígniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti gib z delom telesa: migniti z roko / brada mu je od časa do časa kar sama mignila
2. z gibom izraziti kaj: sedel je v kočijo in mignil kočijažu, naj požene; samo z očmi je mignil in otrok je takoj ubogal / ekspr. fant ni rekel nič, samo z rameni je mignil zmignil, skomignil
// z gibom roke, prsta povabiti, poklicati: mignil je znancu, naj prisede / s prstom mi je mignil, naj grem za njim
3. ekspr. steči1, švigniti: privezal je konja in mignil v šotor; med drevesi sta kakor senci mignila dva moška
// v prislovni rabi, navadno v zvezi kakor, kot bi mignil izraža veliko hitrost dejanja: kakor bi bil mignil, je bilo vsega konec; dopust mine, kot bi mignil; vrnem se, kot bi mignil
● ekspr. samo z mezincem mignem, pa ga izpustijo brez težav lahko to dosežem; ekspr. cele tedne preleži doma, ne da bi z mezincem mignil ne dela čisto nič; ekspr. niti z mezincem ni mignil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal
SSKJ²
migotánje -a s (ȃ)
glagolnik od migotati: migotanje slike na televizijskem zaslonu / migotanje razgretega zraka nad strehami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
migotáti -ám nedov. (á ȃ)
hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale
● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje
    migotajóč -a -e:
    zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči
SSKJ²
migotàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki migota: migotava filmska slika / migotav zrak
SSKJ²
migrácija -e ž (á)
1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanj
♦ ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj
2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi
// začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib
SSKJ²
migracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na migracijo; selitven: migracijski tokovi; intenzivna migracijska gibanja zaradi urbanizacije in industrializacije
♦ soc. migracijski saldo razlika med številom priselitev in številom odselitev
SSKJ²
migránt -a m (ā á)
kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: ekonomski migrant; ilegalni migrant; integracija migrantov v kulturno in družbeno življenje / pravice delavcev migrantov
SSKJ²
migrántka -e ž (ā)
ženska, ki spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: ilegalna migrantka; migranti in migrantke
SSKJ²
migréna -e ž (ẹ̑)
bolezen z napadi hudega glavobola, navadno v eni polovici glave: imeti, zdraviti migreno; zdravila proti migreni
SSKJ²
migrénik -a m (ẹ́)
kdor ima migreno: pri migrenikih vremenski dražljaji povzročajo veliko težav
SSKJ²
migrénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na migreno: migrenski napad; glavobol migrenskega tipa; stopnja migrenske bolečine
SSKJ²
migrírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre
SSKJ²
mihájlovičevec -vca m (ȃ)
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih oboroženih enot Draže Mihajlovića; četnik: spopad z mihajlovičevci
SSKJ²
Míhec -hca m (ȋ)
ekspr., v zvezi hudobni Mihec človek slabega, negativnega značaja: avtor je predstavil ljudi samo kot pridne Janezke in hudobne Mihce
SSKJ²
mijáv medm. (ȃ)
posnema glas mačke: mijav, je zamijavkal maček; sam.: priliznjen mijav mijavk, mijavkanje; otr. črni mijav mačka, maček
SSKJ²
mijávk -a m (ȃ)
posamezen glas pri mijavkanju: slišati je bilo zategle mijavke
// ekspr. mijavkanje: vsako noč ta zoprni mačji mijavk
SSKJ²
mijávkanje -a s (ȃ)
glagolnik od mijavkati: ni mogla prenašati mijavkanja
SSKJ²
mijávkati -am nedov. (ȃ)
oglašati se z glasom mijav: mačka je mijavkala, da je šlo skozi ušesa
    mijavkajóč -a -e:
    maček je mijavkajoč zbežal
SSKJ²
mijávkniti -em dov. (á ȃ)
oglasiti se z glasom mijav: mačka je tiho mijavknila
SSKJ²
mík -a m (ȋ)
knjiž., navadno s prilastkom privlačnost, mikavnost: ljudje množično nasedajo miku mesta; to bo dajalo delu poseben mik / ptičje petje daje naravi neizrekljiv mik / mn., ekspr. ženski miki čari / ekspr. knjiga je izreden mik za vse bibliofile
SSKJ²
mikádo -a m (ȃ)
naslov za japonskega cesarja: mikado se je vrnil v Tokio
♦ igr. družabna igra s paličicami različnih barv in vrednosti
SSKJ²
mikálec -lca [mikalca in mikau̯ca] m (ȃ)
tekst. delavec pri mikalniku: mikalci in predice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mikálen -lna -o prid. (ȃ)
tekst. s katerim se mika: mikalni stroj
SSKJ²
mikálka -e [mikalka in mikau̯ka] ž (ȃ)
tekst. delavka pri mikalniku: mikalke in predice
SSKJ²
mikálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica
SSKJ²
mikálnik -a m (ȃ)
tekst. stroj za razčesavanje, uravnavanje prediva: kupili so nove mikalnike
SSKJ²
míkanje -a s (ȋ)
glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje
SSKJ²
míkanka -e ž (ȋ)
tekst. preja iz mikanega prediva: volnena mikanka; proizvodnja mikanke in česanke
SSKJ²
mikástenje -a s (á) ekspr.
1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja
2. zastar. čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje
SSKJ²
mikástiti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves
2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil
3. mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo
SSKJ²
míkati1 -am nedov. (ȋ)
tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo
    míkan -a -o:
    mikana preja, volna
SSKJ²
míkati2 -am nedov. (ȋ)
zastar. izobraževati, vzgajati: mikali so ga v zahodni Evropi / likal in mikal je svoj slikarski dar
SSKJ²
míkati3 -am tudi míčem nedov. (ī ȋ)
zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu
SSKJ²
míkati4 -am stil. míčem nedov. (ȋ) nav. 3. os.
1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno
// ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku
// ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka
2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko
● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
SSKJ²
mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā)
privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera
// nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen
    mikávno prisl.:
    tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
SSKJ²
mikávnost -i ž (á)
privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti
SSKJ²
mikénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci
♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
SSKJ²
míkica -e ž (ȋ)
frotirna majica z dolgimi ali kratkimi rokavi: oblekel je kratke hlače in progasto mikico
SSKJ²
Miklávž -a m (ȃ)
v krščanskem okolju svetnik, upodobljen navadno v škofovski opravi, ki po tradiciji na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: to mu je Miklavž prinesel; otroci Miklavžu pišejo pisma
// kdor preoblečen v tega svetnika dan pred 6. decembrom obdaruje otroke: obisk, prihod Miklavža; sprevod z Miklavžem in parkeljni / Miklavži so obdarovali otroke po različnih krajih / darilo za miklavža ki ga kdo dobi ob prazniku svetega Miklavža; dan pred miklavžem pred 6. decembrom; pobeljeni miklavž, božič in silvestrovo
SSKJ²
miklavževánje -a s (ȃ)
glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja
SSKJ²
miklavževáti -újem nedov. (á ȗ)
v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat
SSKJ²
miklavževína in miklávževina -e ž (í; ȃ)
v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
miklávževka -e ž (ȃ)
v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: dobil je miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka
SSKJ²
mikologíja -e ž (ȋ)
veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo
SSKJ²
mikoríza -e ž (ȋ)
biol. sožitje med glivami in koreninami cvetnic: od mikorize imajo korist glive in rastline / biti v mikorizi
SSKJ²
mikóza -e ž (ọ̑)
agr., med., vet. bolezen, ki jo povzročajo glivice: zdraviti mikozo
SSKJ²
mikro... ali míkro... prvi del zloženk (ȋ)
1. nanašajoč se na majhen
a) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos
b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet
2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda
SSKJ²
míkroanalíza -e ž (ȋ-ȋ)
kem. analiza zelo majhne količine snovi: opraviti mikroanalizo
♦ ekon. analiza pojavov v posameznih gospodarskih enotah
SSKJ²
mikrób -a m (ọ̑)
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojenje, uporaba mikrobov; različne oblike mikrobov / bolezenski mikrobi; mikrobi v črevesju
SSKJ²
mikróben -bna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta
SSKJ²
míkrobiológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov
SSKJ²
míkrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o mikroorganizmih: razvoj mikrobiologije; ukvarja se z uporabno mikrobiologijo
SSKJ²
míkrobiológinja -e ž (ȋ-ọ̑)
strokovnjakinja za mikrobiologijo: ugledna mikrobiologinja / diplomirana mikrobiologinja
SSKJ²
míkrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na mikrobiologe ali mikrobiologijo: mikrobiološki inštitut / mikrobiološko zborovanje
// biol. nanašajoč se na življenje mikroorganizmov: škodljivo mikrobiološko delovanje / mikrobiološko cepivo za izdelovanje sirov
SSKJ²
mikrocurie -ja [míkrokirí] m (ȋ-ȋ)
fiz. enota za merjenje radioaktivnosti, milijonina curieja:
SSKJ²
míkročíp -a m (ȋ-ȋ) elektr.
ploščica, navadno iz silicija, na kateri je integrirano vezje: razvili so poceni mikročip za prepoznavanje prstnih odtisov; žival mora biti označena z mikročipom
SSKJ²
míkročitálec in míkro čitálec -lca [mikročitalca tudi mikročitau̯ca] m (ȋ-ȃ)
fot. priprava za branje mikrofilmov:
SSKJ²
míkroekonomíja -e ž (ȋ-ȋ)
ekon. ekonomija, ki se ukvarja s problemi posameznih gospodarskih enot: razvoj mikroekonomije
SSKJ²
míkroekonómski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na mikroekonomijo: mikroekonomska analiza / mikroekonomska količina
SSKJ²
míkroelemènt -ênta m (ȋ-ȅ ȋ-é)
kem. element, ki v snovi nastopa v zelo majhni količini: snov vsebuje kot mikroelement baker
SSKJ²
míkrofávna -e ž (ȋ-ȃ)
zool. mikroskopsko majhne živali, navadno enocelične: odstraniti iz vode vso mikrofavno in mikrofloro
SSKJ²
míkrofílm -a m (ȋ-í)
fot. film, ki je zelo malo občutljiv in služi za preslikavanje zlasti besedil: preslikati dokument, knjigo na mikrofilm; projektor za mikrofilme
// tak film s posnetki: projicirati mikrofilm; mikrofilme zbira in hrani mestni arhiv; knjižnica z mikrofilmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
míkrofílmati -am nedov. in dov. (ȋ-ȋ)
fot. žarg. preslikavati na mikrofilm: vse pomembnejše dokumente so mikrofilmali
SSKJ²
míkrofílmski -a -o prid. (ȋ-ī)
nanašajoč se na mikrofilm: mikrofilmski posnetek / mikrofilmska reprodukcija rokopisov
SSKJ²
míkroflóra -e ž (ȋ-ọ̑)
bot. mikroskopsko majhne rastline, navadno enocelične: mikroflora in mikrofavna v zemlji
SSKJ²
mikrofón -a m (ọ̑)
priprava, ki spreminja zvočne tresljaje v ustrezne električne napetosti: namestiti, postaviti, vključiti mikrofon; govoriti v mikrofon; mikrofon, ojačevalec in zvočnik / govoriti, peti po mikrofonu / pog. obvestila so dobivali po mikrofonu po zvočniku
● publ. po daljšem molku se je pevec vrnil pred mikrofon spet začel nastopati
♦ teh. grlni mikrofon ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti; vsesmerni mikrofon katerega občutljivost ni odvisna od smeri zvoka
SSKJ²
mikrofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mikrofon: mikrofonski kabel / mikrofonski tok / mikrofonska snemalna tehnika
SSKJ²
míkrofotografíja -e ž (ȋ-ȋ)
fotografiranje s pomočjo mikroskopa: iznajdba mikrofotografije / področje mikrofotografije
// fotografski posnetek, narejen s pomočjo mikroskopa: mikrofotografija atoma, prstnih odtisov / ultravijolična mikrofotografija
SSKJ²
míkrogamét -a m (ȋ-ẹ̑)
biol. mikrogameta
SSKJ²
míkrogaméta -e ž (ȋ-ẹ̑)
biol. moška spolna celica:
SSKJ²
mikrokefálen -lna -o prid. (ȃ)
antr. ki ima drobno, majhno glavo, drobnoglav: mikrokefalni tip človeka / mikrokefalna lobanja
SSKJ²
míkrokirurgíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. kirurgija, pri kateri se operira s pomočjo mikroskopa: razvoj mikrokirurgije / možganska, rekonstrukcijska mikrokirurgija
SSKJ²
míkroklíma -e ž (ȋ-ī)
agr. klima nižjih zračnih plasti na omejeni površini ali v določenem prostoru: proučevati mikroklimo njiv; hlevska mikroklima; uravnavati mikroklimo rastlinjaka
SSKJ²
mikroklín -a m (ȋ)
min. rudnina triklinski kalijev natrijev glinenec:
SSKJ²
míkrokózmičen -čna -o prid. (ȋ-ọ́)
nanašajoč se na mikrokozmos: mikrokozmično in makrokozmično dogajanje / mikrokozmični svet
SSKJ²
míkrokózmos -a m (ȋ-ọ̑)
knjiž. svet posameznega bitja, stvari, svet v malem: organizem je mikrokozmos; človek prodira v nove svetove mikrokozmosa in makrokozmosa / odnosi atomov in jeder v mikrokozmosu
// izkustveni svet človeka kot posameznika: mikrokozmos modernih ljudi / dijaško življenje je nekak mikrokozmos
♦ filoz. mikrokozmos po nekaterih teorijah odsev makrokozmosa v človeku
SSKJ²
mikrolít -a m (ȋ)
arheol. zelo majhno kamnito orodje iz mezozoika: najdba kremenastih mikrolitov
SSKJ²
míkrolokácija -e ž (ȋ-á)
urb. ožji kraj, prostor, določen za gradnjo: določiti mikrolokacijo opekarne
// podrobna določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: mikrolokacija je odvisna od novega zazidalnega načrta
SSKJ²
mikrométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje zelo majhnih razdalj do 0,01 mm natančno: meriti debelino, dolžino česa z mikrometrom; mikrometer za merjenje lukenj
SSKJ²
mikrométrski -a -o prid. (ẹ̄)
teh., v zvezi mikrometrski vijak vijak z majhno višino navoja, navadno kot sestavni del preciznih merilnih priprav: zrcalca premika mikrometrski vijak; povečati ostrino slike z mikrometrskim vijakom / debelino lista je izmeril z mikrometrskim vijakom mikrometrom
SSKJ²
mikrón -a m (ọ̑)
fiz. enota za merjenje dolžine, milijonina metra: špranja je široka le nekaj mikronov
SSKJ²
míkroorganízem -zma m (ȋ-ī)
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojiti, uničevati mikroorganizme; bakterije in drugi mikroorganizmi / bolezenski mikroorganizmi; živalski mikroorganizmi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
míkropodjétje -a s (ȋ-ẹ̑)
podjetje, ki ima zaposlenih manj kot deset ljudi in ima manj kot dva milijona evrov letnega prometa: zakon naj bi mikropodjetjem prinesel ugodnejše pogoje poslovanja
SSKJ²
míkroprocésor -ja m (ȋ-ẹ̑)
rač. mikrovezje na enem čipu, ki obsega vse logične in aritmetične funkcije procesorja: vgraditi mikroprocesor
SSKJ²
míkroračunálnik -a m (ȋ-ȃ)
računalnik, katerega osnovna procesna enota je mikroprocesor: osebni mikroračunalnik
SSKJ²
míkrosekúnda -e ž (ȋ-ȗ)
fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah
SSKJ²
míkrosívert -a m (ȋ-ȋ) fiz., od 1980 dalje
enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja, milijonina siverta: zakonsko dovoljena mera nenaravnega sevanja je 1000 mikrosivertov na leto
SSKJ²
mikroskóp tudi mikroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari: opazovati celice z mikroskopom; mikroskop z veliko povečavo; objektiv mikroskopa / opazovati kaj pod mikroskopom
● ekspr. ogledati si zadevo pod mikroskopom natančno in vsestransko jo proučiti
♦ fiz. elektronski mikroskop ki uporablja namesto svetlobe curke hitrih elektronov; polarizacijski mikroskop ki uporablja polarizirano svetlobo; svetlobni mikroskop mikroskop; med. fluorescenčni mikroskop pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
SSKJ²
mikroskópičen -čna -o prid. (ọ́)
zastar. mikroskopski: mikroskopična preiskava / mikroskopični delci / njeno pismo je bilo napisano z mikroskopičnimi črkami zelo majhnimi
    mikroskópično prisl.:
    mikroskopično majhni delci
SSKJ²
mikroskopíja -e ž (ȋ)
glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija
SSKJ²
mikroskopíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopiranja / elektronsko mikroskopiranje
SSKJ²
mikroskopírati -am nedov. in dov. (ȋ)
opazovati z mikroskopom: mikroskopirati celice; pren., ekspr. še pozno v noč je mikroskopiral sporočilo
SSKJ²
mikroskópski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika
2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem
// ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost
    mikroskópsko prisl.:
    mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora
SSKJ²
míkrospóra -e ž (ȋ-ọ̑)
bot. tros, iz katerega zraste rastlina z moškimi spolnimi organi:
SSKJ²
mikrosporíja -e ž (ȋ) med.
nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke: zboleti za mikrosporijo; zdravljenje mikrosporije
SSKJ²
míkrostruktúra -e ž (ȋ-ȗ)
teh. zgradba snovi, vidna le z mikroskopom: z mikrostrukturo razčlenjeni vidni pojavi; mikrostruktura kristala
// publ. zgradba majhnih družbenih delov, pojavov: mikrostruktura družine, šolskega razreda
SSKJ²
mikrotóm -a m (ọ̑)
biol. priprava za rezanje tkiva za mikroskopiranje: uporabljati mikrotom
SSKJ²
mikrotoponím -a m (ȋ)
jezikosl. ime njive, travnika, gozda: zapisovati mikrotoponime
SSKJ²
míkrovál in míkro vál -a m (ȋ-ȃ)
nav. mn., fiz. elektromagnetni val z valovno dolžino od 1 do 30 cm: ojačiti, usmeriti mikrovalove; uporaba mikrovalov pri radarju
SSKJ²
mikrovalôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna pečica / mikrovalovna energija / mikrovalovni oddajnik
♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi
SSKJ²
mikrovalôvka -e ž (ō)
mikrovalovna pečica: pogreti kosilo v mikrovalovki; posoda za mikrovalovko
SSKJ²
míkrovézje in míkro vézje -a s (ȋ-ẹ̑)
elektr. elektronsko vezje, ki ima zelo majhne razsežnosti: izdelava mikrovezij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
míkrovlákno -a s (ȋ-á)
zelo tanko, upogljivo in elastično umetno vlakno: poliamidna mikrovlakna; krpa iz mikrovlaken
SSKJ²
míks -a m (ȋ) pog.
1. kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih sestavin; mešanica: pri njegovih filmih gre za miks avtorskega in žanrskega pristopa
2. glasbeni izdelek, sestavljen iz ločenih posnetkov: miks mu je naredil eden najbolj znanih snemalcev
SSKJ²
míksati -am nedov. (ī) pog.
1. mešati, stepati, mleti z mešalnikom: miksati jajca, sadje, smetano
2. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto, mešati: miksati glasbo; miksati komade, posnetke; miksati in improvizirati / miksati plošče
    míksan -a -o:
    miksane pijače
SSKJ²
miksedém -a m (ẹ̑)
med. bolezen zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice:
SSKJ²
míkser -ja m (í) pog.
1. električni aparat za mešanje, stepanje; mešalnik: zdrobiti, zmešati, zmleti v mikserju; mešati pijače z mikserjem; priključki za mikser / dati sadje, smetano v mikser
2. kdor združuje, sestavlja posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto: lastnik založbe kaset, aranžer in mikser
SSKJ²
mikstúra -e ž (ȗ)
farm. tekoča zmes zdravil: piti, pripraviti miksturo; zdraviti z miksturo; grenka mikstura
♦ glasb. orgelski register, ki da s pritiskom na tipko poleg osnovnega tona še dva ali več določenih dodatnih tonov
SSKJ²
míl -a -o prid., milêjši (ȋ ī)
1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice
// ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti
2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega
// malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki
4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja
5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina
6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega
b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud
● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem
    mílo prisl.:
    milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati
    ●     ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen
    míli -a -o sam.:
    knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
SSKJ²
míla jéra míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ī, ẹ̑)
ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere
SSKJ²
milánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica
♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno
SSKJ²
mílar -ja m (ȋ)
delavec v proizvodnji mila: zaposlen je kot milar
SSKJ²
milárna -e ž (ȃ)
obrat za izdelovanje mila: dela v milarni
SSKJ²
mílček -čka m (ȋ)
zastar. miljenček, ljubljenček: neprestano se ukvarja s svojim milčkom; bil je njegov milček
SSKJ²
mílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na milo: delati milno peno / spuščati milne mehurčke
SSKJ²
milenarízem -zma m (ȋ)
rel., v nekaterih krščanskih ločinah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji:
SSKJ²
milénij -a m (ẹ́)
knjiž. tisočletje: drugi milenij naše dobe
SSKJ²
milénijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na milenij: milenijski razvojni cilji / publ. milenijski vrh srečanje svetovnih voditeljev v New Yorku med 6. in 8. septembrom 2000
SSKJ²
míli... in mili... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na tisoč: miligram, milimikron
SSKJ²
míliampêr -a m (ȋ-ȇ)
fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka, tisočina ampera: nameriti pet miliamperov (jakosti)
SSKJ²
miliáren -rna -o prid. (ȃ)
med., navadno v zvezi miliarna tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri nastanejo drobna žarišča bolezni po vsem organizmu: imeti miliarno tuberkulozo
SSKJ²
miliárka -e ž (ȃ)
med. žarg. miliarna tuberkuloza: umreti za miliarko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mílibár -a m (ȋ-ȃ)
fiz. enota za merjenje zračnega pritiska, tisočina bara: zračni pritisk je tisoč milibarov in pada
SSKJ²
mílica1 -e ž (ȋ)
zastar. draga, ljubljena ženska: postala je njegova milica / kot nagovor ne misli več na to, milica (moja)
SSKJ²
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
SSKJ²
míličar -ja m (ȋ)
od 1945 do 1992 miličnik: miličarji so jih dolgo zasliševali
SSKJ²
milíčnica tudi míličnica -e ž (ȋ; ȋ)
od 1945 do 1992 uniformirana pripadnica uprave javne varnosti: sprejemati dekleta za miličnice / prometne miličnice
SSKJ²
milíčnik tudi míličnik -a m (ȋ; ȋ)
od 1945 do 1992 uniformirani pripadnik uprave javne varnosti: miličniki so kmalu prišli; miličnik je zahteval, naj mu pokaže osebno izkaznico; obtoženec v spremstvu dveh miličnikov / prometni miličnik
SSKJ²
milíčniški tudi míličniški -a -o prid. (ȋ; ȋ)
od 1945 do 1992 nanašajoč se na miličnike ali milico: miličniška uniforma / miličniški avto; miličniška šola
SSKJ²
míligrám -a m (ȋ-ȃ)
utežna mera, tisočina grama: tableta vsebuje dvajset miligramov saharina
SSKJ²
milijárda -e ž (ȃ)
1. tisoč milijonov: odšteti od milijarde; milijarda petsto tisoč / v prilastkovi rabi: pet milijard frankov; tri milijarde ton
// pog. vrednost toliko denarnih enot: izgube znašajo nekaj milijard; stroški projekta so se povečali za milijardo za milijardo evrov
2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: v tem času je žarek preletel milijarde kilometrov / tam je na milijarde mušic
SSKJ²
milijárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na milijardo: milijardna investicija; milijardne vrednosti / milijardni posli
SSKJ²
milijardêr -ja m (ȇ)
nav. ekspr. kdor ima milijardno premoženje: biti milijarder / ameriški milijarderji
SSKJ²
milijardêrka -e ž (ȇ)
nav. ekspr. ženska, ki ima milijardno premoženje: pisateljica je postala milijarderka / ameriška milijarderka
SSKJ²
milijardínka -e ž (ȋ)
teh. del na milijardo enakih delov razdeljene merske enote: milijardinka milimetra, sekunde; dvajset milijardink grama
SSKJ²
milijón1 -a m (ọ̑)
1. tisoč tisočev: dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci
// pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; obnova gradu je stala pet milijonov pet milijonov evrov / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd
● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal
SSKJ²
milijón2 štev. (ọ̑)
1. izraža število ali številko milijon [1.000.000]
a) v samostalniški rabi: šteti do milijon
b) v prilastkovi rabi: posojilo v višini milijon evrov; v anketi je sodeloval poldrugi milijon ljudi; mesto z milijon prebivalci
2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti milijon izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na milijon koscev; urediti je moral še milijon stvari
SSKJ²
milijonár -ja m (á)
nav. ekspr. kdor ima milijonsko premoženje: biti, postati milijonar / večkratni milijonar / postali so pravi milijonarji zelo bogati
SSKJ²
milijonárka -e ž (á)
nav. ekspr. ženska, ki ima milijonsko premoženje: postala je milijonarka; dota milijonarke
SSKJ²
milijonárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na milijonarje: milijonarski sinovi / milijonarska družina
SSKJ²
milijónček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od milijon: skupaj so zaslužili cel, poln milijonček; hišo je prodal za lepe milijončke / ta milijonček, kolikor nas je
SSKJ²
milijonína -e ž (í)
del na milijon enakih delov razdeljene celote: milijonina te dolžine / na ostale prebivalce pride komaj milijonina tega bogastva; osvetlitev traja milijonino sekunde milijoninko
♦ mat. pet celih, deset milijonin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
milijonínka -e ž (ȋ)
del na milijon enakih delov razdeljene merske enote: priprava zaznava celo milijoninke stopinj; deset milijonink grama / ekspr. vse se je zgodilo v milijoninki sekunde v izredno kratkem času
SSKJ²
milijónkrat prisl. (ọ̑)
ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: milijoni ust so to že milijonkrat izrekli; milijonkrat sem ti že povedal
SSKJ²
milijonlétje -a s (ẹ̑)
knjiž. doba, ki traja milijon let: življenje je nastalo pred več milijonletji; sto milijonletij
SSKJ²
milijónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na milijon: milijonske množice delavcev / milijonsko mesto / milijonska vsota; pridobiti si milijonsko premoženje
SSKJ²
milijónti -a -o štev. (ọ̑)
ki v zapovrstju ustreza številu milijon: milijonti obiskovalec sejma / milijonti del česa milijonina
SSKJ²
míliméter -tra m (ȋ-ẹ̄)
dolžinska mera, tisočina metra: pol milimetra; šipa je debela pet milimetrov [5 mm] / kvadratni milimeter / ekspr. narediti kaj do milimetra, na milimeter natančno zelo natančno
● ekspr. ni jim šlo za milimetre za natančno določitev, izvršitev česa; ekspr. ni se premaknil niti za milimeter prav nič
SSKJ²
mílimétrski -a -o prid. (ȋ-ẹ̄)
nanašajoč se na milimeter: milimetrska razdalja / milimetrska žica; 5-milimetrsko steklo / z milimetrsko natančnostjo
♦ papir. milimetrski papir papir z milimetrsko mrežo; milimetrska mreža mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje
SSKJ²
mílimikrón -a m (ȋ-ọ̑)
fiz. enota za merjenje dolžine, tisočina mikrona:
SSKJ²
milína -e ž (í)
lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
SSKJ²
mílisekúnda -e ž (ȋ-ȗ)
fiz. enota za merjenje časa, tisočina sekunde: dražljaj traja osem milisekund
SSKJ²
militánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec
SSKJ²
militaríst -a m (ȋ)
pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov
SSKJ²
militarístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na militarizem: militaristična miselnost / militaristična politika / militaristična država
SSKJ²
militarizácija -e ž (á)
glagolnik od militarizirati: militarizacija države / militarizacija vesolja
SSKJ²
militarízem -zma m (ī)
težnja po prevladi vojaške miselnosti, vojaških interesov v politiki: v državi se širi militarizem; upreti se militarizmu; v svojih delih smeši militarizem vseh časov
// sistem v državni upravi, v katerem odločajo vojaške osebnosti: pruski militarizem se je zrušil
SSKJ²
militarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. uveljavljati militarizem: reakcija hoče državo militarizirati
// podrejati vojaškim potrebam, vojaškim interesom: militarizirati vzgojo / militarizirati železničarje
2. postavljati, nameščati vojaštvo in vojaške naprave na kako ozemlje: militarizirati obmejni pas
    militarizíran -a -o:
    militarizirana država; militarizirano vesolje
SSKJ²
míliti1 -im nedov. (ī)
1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki
2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila
    míliti se zastar.
    1. dobrikati se, prilizovati se: militi se komu; maček se je milil okrog otroka
    2. smiliti se: še žival se mu ne mili
    míljen -a -o:
    otrok je bil od vseh ljubljen in miljen; 
prim. miljen1
SSKJ²
míliti2 -im nedov. (í ȋ)
z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj: militi komu hrbet; militi perilo; zelo rad se mili; militi si roke / brivec ga že mili
SSKJ²
mílja -e ž (ȋ)
1. angleška in ameriška dolžinska mera, približno 1.609 m: pot je dolga deset milj / angleška milja
// nekdaj dolžinska mera, 7.586 m: in ta vás je tri milje od Ljubljane (F. Levstik)
// pri starih Rimljanih dolžinska mera, približno 1.500 m: meriti v miljah / rimska milja
2. razdalja, dolga eno miljo: prevoziti deset milj
// ekspr., v prislovni rabi izraža nedoločeno veliko razdaljo: prehoditi dolge milje; milje in milje daleč ni bilo nikogar
♦ aer., navt. morska ali navtična milja dolžinska mera, 1.852 m
SSKJ²
miljé -êja m (ẹ̑ ȇ)
knjiž. stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka; okolje: iztrgali so ga iz njegovega miljeja; mestni, vaški milje; vpliv miljeja na delo, učenje / pisatelj predvojni milje dobro pozna; milje drame, povesti / ustvariti domač milje duhovno ozračje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
miljêjnost -i ž (ȇ)
knjiž. miljejske značilnosti: v svojih delih zna izoblikovati veliko drobne miljejnosti in poetičnosti / drama je iztrgana iz pristno slovenske miljejnosti
SSKJ²
miljêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na milje: miljejski vplivi na otroka / miljejske značilnosti
♦ lit. miljejska drama
SSKJ²
míljen1 -a -o prid. (ī)
star. drag, ljub: ni se mogla ločiti od svojega miljenega otroka; njegovo miljeno dekle je odšlo; prim. militi1
SSKJ²
míljen2 -jna -o prid. (ȋ)
v zvezi miljni kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah: rimski miljni kamen
SSKJ²
míljenček -čka m (ī)
ljubljenček: med učenci je imela svoje miljenčke / mamin miljenček
SSKJ²
míljenec -nca m (ī)
ekspr. ljubljenec: njegov miljenec ga je v nesreči zapustil; bil je miljenec vse družine / miljenec usode
SSKJ²
míljenje1 -a s (ī)
glagolnik od militi1: miljenje sunkov / potolažila ga je z miljenjem
SSKJ²
míljenje2 -a s (ī)
glagolnik od militi2: močno miljenje škoduje; miljenje rok, telesa
SSKJ²
míljenka -e ž (ī)
ekspr. ljubljenka: imel je svoje miljence in miljenke / očetova miljenka
SSKJ²
míljnik -a m (ȋ)
kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah: priti do miljnika; avto je zdrvel mimo petega miljnika
♦ arheol. (rimski) miljnik
SSKJ²
míljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na miljo: miljska razdalja / miljski kamen kamen ob cesti, železniški progi z označbo razdalje v miljah
SSKJ²
mílka -e ž (ȋ)
čokolada znamke Milka, navadno v vijolični embalaži: jesti, kupiti milko; milka z lešniki
SSKJ²
mílnat -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na milo: od mila je bila voda vsa milnata / tekočina ima milnat okus / milnati mehurčki milni
SSKJ²
mílnica -e ž (ȋ)
1. raztopina mila v vodi: narediti milnico; oprati kaj v milnici, z milnico; gosta, razpenjena milnica; delati mehurčke iz milnice / pri britju se na debelo namaže z milnico
2. bot. rastlina z belimi, rožnatimi ali rožnato rdečimi cveti v socvetju, Saponaria: navadna, rdeča milnica
SSKJ²
mílničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na milnico: milnična pena
♦ med. milnični klistir
SSKJ²
mílo -a s (í)
sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga: umivati se s toplo vodo in milom; kos dišečega mila / pralno, toaletno milo; bučka s tekočim milom; milo za britje
♦ kem. kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom; katransko milo z dodatkom katrana; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom
SSKJ²
milôba -e ž (ó)
lastnost, značilnost milega: z milobo in dobroto pri njem nič ne opraviš / prevzela ga je taka miloba, da bi kmalu zajokal / miloba kraja lepota, privlačnost / miloba pomladi / knjiž. miloba plesalke milina
SSKJ²
milôben -bna -o prid. (ó ō)
knjiž. nekoliko mil: zmeraj je tako miloben / miloben obraz / miloben izraz v očeh / zasvetila je milobna luč
SSKJ²
milôbnost -i ž (ó)
knjiž. lastnost, značilnost milobnega: milobnost značaja / mehkužna milobnost lirike
SSKJ²
milodár -a m (ȃ)
star. dar, navadno denarni, za cerkvene potrebe ali dobrodelne namene: nabirati milodare / živeti od milodarov miloščine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
miloglásen -sna -o prid. (ā)
zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec
SSKJ²
milónga -e ž (ọ̑)
1. argentinska glasba, predhodnica tanga, praviloma napisana v dvočetrtinskem taktu: milonga se je s časom razvila v drug glasbeni izraz, tango
// ples za to skladbo: v milongi menjamo plesne partnerje
2. družabni dogodek, kjer se pleše milonga ali tango: na milongi veljajo posebna pravila lepega obnašanja, ki zagotavljajo, da je ples za vse udeležence prijeten
SSKJ²
miloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima mile oči: milooka deklica
SSKJ²
milórd -a m (ọ̑)
v angleškem okolju naslov za aristokrata, lorda: milord je zapravil dosti premoženja / kot nagovor dobrodošli, milord
SSKJ²
milosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. dobrosrčen, usmiljen: milosrčni ljudje; ženica je zelo milosrčna / šalj. milosrčno poročilo o novi drami
SSKJ²
milosŕčje -a s (ȓ)
star. dobrosrčnost, usmiljenost: njegovo milosrčje ga je ganilo
SSKJ²
milosŕčnost -i ž (ȓ)
knjiž. dobrosrčnost, usmiljenost: njena ponižnost in milosrčnost mu zelo ugajata
SSKJ²
mílost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene: izkazovati, uživati milost; popolnoma je odvisen od šefove milosti / biti pri kom v milosti / star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / kot vzklik milost božja, koliko jih je
// kar je izraz tega odnosa: ne pričakuj posebnih milosti / star. carica ga je obsipala z milostmi z darovi, priznanji
2. nav. ekspr. usmiljenje, sočutje: pri teh ljudeh ne boš našel milosti / prosil je: milost, milost / sprejeli so jo iz milosti; živijo od njihove milosti dobrosrčnosti, darežljivosti
3. nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova milost je prišla na svojo graščino / kot nagovor vaša milost
4. rel. nadnaravni dar, ki je dan človeku za dosego zveličanja: prejeti milost; dana mu je bila posebna milost / prositi za milost spoznanja
● ekspr. našli so milost v njegovih očeh z njimi je ravnal blago, prizanesljivo; usmilil se jih je; ekspr. obsoditi koga brez milosti neusmiljeno, neprizanesljivo; ekspr. vdati se na milost in nemilost brez pogojev, pridržkov; ekspr. biti na milost in nemilost izročen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
♦ bot. božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis
SSKJ²
mílosten -tna -o prid. (ī)
nanašajoč se na milost:
a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek
b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna
c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši
♦ lov., voj. milostni strel, sunek strel, sunek, s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu
    mílostno prisl.:
    milostno mu je dovolil oditi; milostno odzdraviti
SSKJ²
milostínja -e ž (í)
zastar. miloščina: dajati milostinjo
SSKJ²
milostív -a -o prid. (ī í)
zastar. usmiljen, prizanesljiv: nebo ti bodi milostivo / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostiva gospa; sam.: hvala lepa, milostiva
SSKJ²
milostljív -a -o prid. (ī í)
star. usmiljen, prizanesljiv: bil je milostljiv vladar / milostljiva usoda / v vljudnostnem nagovoru, v meščanskem okolju milostljiva gospa / iron. naj mi milostljivi gospodje oprostijo zamudo; sam.: to je ukazala milostljiva
SSKJ²
milostljívost -i ž (í)
star. lastnost milostljivega človeka: njegova dobrota in milostljivost / ekspr. sit sem že tvoje milostljivosti
SSKJ²
mílostnik -a m (ī)
zastar. ljubljenec, varovanec, navadno kake visoke, vplivne osebe: dvorni, kraljičin milostnik
SSKJ²
míloščina -e ž (ī)
navadno v krščanskem okolju kar se dá iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu: dati, deliti, prositi miloščino; živeti od miloščine / ekspr. to je zame miloščina, ne pa plačilo
SSKJ²
míloščinar -ja m (ī)
1. nekdaj duhovnik na dvoru cerkvenega ali posvetnega dostojanstvenika, ki skrbi za bogoslužje in dajanje miloščine: bil je cesarjev miloščinar in spovednik; škofov miloščinar
2. knjiž. kdor daje, deli miloščino: bil je velik miloščinar
SSKJ²
milôta -e ž (ó)
zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja
SSKJ²
milotóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. mil, otožen: razlegala se je milotožna pesem / razvaline mu vzbujajo milotožne spomine na stare čase
SSKJ²
miloválen -lna -o prid. (ȃ)
star. ljubkovalen: milovalni gibi
SSKJ²
milovánje -a s (ȃ)
glagolnik od milovati: z milovanjem je gledal na ljudi, ki so se trudili; milovanja vreden človek / prepustiti se milovanju; žival se ni zmenila za gospodarjevo milovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
milováti -újem nedov. (á ȗ) star.
1. pomilovati: vsi ga milujejo zaradi njegove nesreče; ženske so glasno milovale jokajočega
2. ljubkovati, božati: pustil se je milovati po vratu in laseh; pestovati in milovati otroka
SSKJ²
milovíden -dna -o prid. (í ī)
zastar. ljubek: milovidni metuljčki so obletavali cvetlice / z vrha je prav miloviden razgled
SSKJ²
milozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑)
zastar. blagozvočen: ta govorica je še bolj milozvočna / cimbale so milozvočen instrument
SSKJ²
mím in mímos -a m (ȋ) gled.
1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja
2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi
SSKJ²
mimétičen -čna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na mimezis: mimetično prikazovanje resničnosti / mimetična umetnost
SSKJ²
mímezis -a m (ȋ)
knjiž. posnemanje stvarnega sveta: njihovo temeljno načelo je mimezis / filmski mimezis
SSKJ²
mímica -e ž (ȋ)
nar. zlata minica: na cvetovih je bilo polno mimic
SSKJ²
mímičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na mimiko: mimični dar; mimično izražanje / mimična igra / mimične mišice
SSKJ²
mímik -a m (í)
kdor (poklicno) izraža čustva, razpoloženje z gibanjem, premikanjem obraznih mišic: nastopa znamenit mimik / njen mož je izrazit mimik
SSKJ²
mímika -e ž (í)
gibanje, premikanje obraznih mišic za izražanje čustev, razpoloženja: posnemati mimiko koga; deklamator je uporabil mimiko in kretnje / govorica mimike / obrazna mimika / njena žalost se je izražala v mimiki, z mimiko
// izražanje čustev, razpoloženja na tak način: ima smisel za mimiko; patetična mimika
SSKJ²
mimikríja -e ž (ȋ)
biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija
SSKJ²
mímo1 prisl. (ȋ)
izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra
● pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega
// pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči
SSKJ²
mímo2 in mimo predl. (ȋ) z rodilnikom
1. za izražanje premikanja v bližini koga ali česa in naprej: šel je mimo mene, ne da bi me pogledal; Sava teče mimo Zagreba / delo poteka mimo društva
2. star. kljub, proti2: vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir; sledi ji mimo svoje volje
3. star. za izražanje dodajanja, vključevanja; razen3: ne zna drugega jezika mimo maternega; svet šteje mimo predsednika še deset članov / mimo drugega je treba vedeti tudi to
4. star., navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti; kakor2: lepša je mimo vseh
● publ. ne moremo mirno mimo tega dejstva treba ga je upoštevati; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; pog. pri napredovanju so šli mimo njega ga niso upoštevali
♦ pravn. privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov ne da bi bili upoštevani
SSKJ²
mimobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: zadostoval je mimobežen pogled v zgodovino
// kratkotrajen: mimobežno čustvo
♦ geom. mimobežna premica premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna
    mimobéžno prisl.:
    videl jo je le mimobežno
SSKJ²
mimobéžnica -e ž (ẹ̑)
geom. premica, ki druge premice ne seka niti ji ni vzporedna: tangenta in mimobežnica
SSKJ²
mímogredé prisl. (ȋ-ẹ̄)
1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem
2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo
// z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim
3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo1
SSKJ²
mimogréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. na hitro, mimogrede opravljen: to je le nekaj mimogrednih misli
// kratkotrajen: njuno razmerje je bilo mimogredno
SSKJ²
mímogredóč prisl. (ȋ-ọ̄)
mimogrede: napako je mimogredoč popravil
SSKJ²
mímogredóči -ega m (ȋ-ọ́)
mimoidoči: veseli obrazi mimogredočih
SSKJ²
mimohòd -óda m (ȍ ọ́)
organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mimohódec -dca m (ọ̑)
knjiž. mimoidoči: vsak mimohodec jo je pogledal
SSKJ²
mímoidóči -ega m (ȋ-ọ́)
kdor gre mimo: mimoidoči se niso dosti ozirali; vsak mimoidoči pogleda v izložbo; prim. iti, mimo1
SSKJ²
mimolèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. let, letenje mimo: letalo se je v mimoletu zableščalo v soncu
SSKJ²
mimos gl. mim
SSKJ²
mimóza -e ž (ọ̑)
1. bot. tropska rastlina z drobnimi cveti in pernatimi listi, ki se ob vsakem dražljaju zaprejo, Mimosa pudica: grmički dišečih mimoz; občutljiva je kot mimoza
2. okrasno sredozemsko ali tropsko drevo s pernatimi listi in rumenimi cveti v glavicah, vrtn. srebrnasta akacija: nasad mimoz; šopek vijolic z vejicami mimoze
SSKJ²
mimózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mimozo: mimozni grm / knjiž. mimozna občutljivost
SSKJ²
mímski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mim: tečaj vodi mimski mojster / mimska igra
SSKJ²
mína1 -e ž (ȋ)
1. z razstrelivom napolnjeno telo, ki se ne izstreljuje, ampak polaga, nastavlja: mine so eksplodirale druga za drugo; odstranjevati, polagati mine / ladja je naletela na mino in se potopila / podvodna mina
♦ voj. kontaktna mina; magnetna mina
2. voj. s krilci opremljen izstrelek minometa: mine so dobro zadevale cilje / protitankovska mina / tromblonska mina ki se s puško izstreli na krajšo razdaljo
SSKJ²
mína2 -e ž (ȋ)
grafitni vložek za svinčnik: ošiliti mino; vložiti v svinčnik novo mino / mine za patentne svinčnike
SSKJ²
mína3 -e ž (ȋ) pri starih Grkih
1. denarna enota, šestdesetina talenta: odkupil se je z dvema minama
2. utežna enota, približno 0,5 kg: dve mini zlata
SSKJ²
minarét -a m (ẹ̑)
v muslimanskem okolju stolp pri džamiji: muezin kliče z minareta; vitki minareti in kupole
SSKJ²
mineóla -e ž (ọ̑)
južni sad kiselkastega okusa, križanec mandarine in grenivke: prodajati mineole
SSKJ²
minêr -ja m (ȇ)
delavec, ki razstreljuje skale, objekte: minerji pripravljajo traso za cesto; zaposlen je v rudniku kot miner / gradbeni miner; miner v kamnolomu
// vojak, izurjen za polaganje in odstranjevanje min, eksploziva: minerji so minirali most
SSKJ²
minerál -a m (ȃ)
min. plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi, rudnina: raziskovati minerale; nahajališča mineralov / naravni, umetni minerali
SSKJ²
minerálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mineral: mineralne snovi / mineralna barva / mineralni vrelec vrelec mineralne vode; mineralna voda voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; mineralna gnojila
♦ teh. mineralna volna volni podoben proizvod iz rudnin; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo
SSKJ²
minerálije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. mineralne snovi: porabili so več ton mineralij / za kosti in zobovje potrebne mineralije
SSKJ²
mineralizácija -e ž (á)
glagolnik od mineralizirati: mineralizacija humusa
SSKJ²
mineralizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati organske snovi v anorganske: bakterije razkrajajo odpadke in jih mineralizirajo / mineralizirati humus
2. teh. prepojiti z mineralnimi snovmi: mineralizirati les
SSKJ²
mineralóg -a m (ọ̑)
strokovnjak za mineralogijo: geologi in mineralogi
SSKJ²
mineralogíja -e ž (ȋ)
veda o nastanku, razvoju in sestavi mineralov: mineralogija in geologija / predavati mineralogijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mineralóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave
SSKJ²
minêrec -rca m (ȇ)
voj. žarg. miner: v enoti so bili preizkušeni minerci
SSKJ²
minêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje
SSKJ²
minéštra -e ž (ẹ̑)
gosta jed iz več vrst živil, zlasti zelenjave in testenin: jesti, kuhati mineštro; lonec mineštre
SSKJ²
minévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od minevati: hitro minevanje časa / minevanje dolge zimske noči / nastajanje in minevanje
SSKJ²
minévati -am nedov. (ẹ́)
1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval
2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva
3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva
4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju
5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi
● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti
SSKJ²
minezénger in minezênger tudi minnesänger -ja [tretja oblika minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē)
lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minezengerjev
SSKJ²
míni1 -ja m (ȋ)
pog. moda zelo kratkih oblačil, zlasti kril: mini je kmalu zamenjal maksi / nositi mini zelo kratka krila, obleke
SSKJ²
míni2 -- prid. (ȋ) pog.
1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini; mini krilo / mini moda
2. zelo majhen: lokal je prav mini; mini kuhinja / težave niso ravno mini
● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja
SSKJ²
miniatúra -e ž (ȗ)
1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti
2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi
// knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur
3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah
♦ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah
SSKJ²
miniatúren -rna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje
● pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi
2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica
♦ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm
SSKJ²
miniaturíst -a m (ȋ)
um. umetnik, ki slika miniature: znan miniaturist in knjižni ilustrator / srednjeveški miniaturisti
SSKJ²
miniaturístka -e ž (ȋ)
um. umetnica, ki slika miniature: slikarke, ilustratorke in miniaturistke
SSKJ²
miniaturizácija -e ž (á)
publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši
SSKJ²
miniatúrka -e ž (ȗ)
1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki
2. pog. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami
SSKJ²
mínibár -a m (ȋ-ȃ)
manjša omarica, manjši hladilnik zlasti v hotelski sobi: sobe so opremljene s televizijo, minibarom in brezžičnim dostopom do interneta; hotelski minibar
SSKJ²
mínibus -a m (ȋ)
avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus
SSKJ²
mínica1 -e ž (ȋ) pog.
zelo kratko krilo: obleči minico; kratka, oprijeta minica; moški radi pogledajo za dekleti v minicah
SSKJ²
mínica2 -e ž (ȋ)
manjšalnica od mina2: kupiti škatlico minic
SSKJ²
mínica3 -e ž (ȋ)
zool., v zvezi zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata: pikapolonice in zlate minice
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mínij -a m (í)
opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo: premazati, prepleskati z minijem; gost, redek minij
♦ kem. rdeči svinčev oksid v prahu
SSKJ²
mínijast -a -o prid.(í)
po barvi podoben miniju: minijasta barva las
    mínijasto prisl.:
    minijasto goreči les
SSKJ²
mínijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na minij: rdeč minijev prah
♦ obrt. minijev kit kit, ki mu je dodan minij
SSKJ²
mínimaks -a m (ȋ)
pog. ročni gasilni aparat, zlasti nemške tovarne Minimax: gasiti z minimaksi
SSKJ²
minimálec -lca m (ȃ) pog.
minimalni osebni dohodek: delati za minimalca / delavce držijo na minimalcu
SSKJ²
minimálen -lna -o prid. (ȃ)
najmanjši, najnižji, ki je še dovoljen, zadosten ali mogoč; ant. maksimalen: to je minimalni program društva; minimalna in maksimalna doza zdravila; ne odstopi od minimalnih zahtev
// ekspr. zelo majhen, nizek: odkup sadja je zdaj minimalen; ne skrbite, stroški bodo minimalni / imeti minimalne možnosti za delo; minimalna prednost
♦ ekon. minimalni osebni dohodek zakonsko določen najnižji osebni dohodek; mat. minimalna vrednost funkcije; meteor. minimalni termometer termometer, ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času
    minimálno prisl.:
    minimalno izkoriščen stroj
SSKJ²
minimalíst -a m (ȋ)
1. kdor zagovarja, zastopa najmanjše zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: za minimalista in praktika je to stanovanje prava izbira
2. predstavnik minimalizma: slikarji minimalisti
SSKJ²
minimalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na minimaliste ali minimalizem: minimalističen slog; minimalistična glasba; njegov dizajn zaznamujejo minimalistične oblike
SSKJ²
minimalízem -zma m (ī)
1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: na razstavi so najbolj zastopani popart, minimalizem in nemška umetnost
2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma
3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: njegovo oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu
SSKJ²
minimalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv
SSKJ²
minimálke -málk ž mn. (ȃ)
pog. zelo kratke kopalne hlače, navadno moške: na sebi je imel samo minimalke
SSKJ²
minimizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zmanjševati do najmanjše mogoče mere: podjetje poskuša z diferenciacijo izdelkov in prevzemanjem tekmecev minimizirati tveganje poslovnega rezultata
// pripisovati manjši pomen, težo čemu: oblasti minimizirajo izjemen vpliv, ki so ga imele manifestacije; minimizirati problem; minimizirati razsežnosti podnebnih sprememb
SSKJ²
mínimum -a tudi -ima m (ȋ)
1. najmanjša količina, mera, ki je še dovoljena, zadostna ali mogoča; ant. maksimum: doseči, zahtevati minimum; dijak nima potrebnega minimuma znanja; pravilnik določa minimum in maksimum članov v odboru
// ekspr. zelo majhna mera: zahtevati vsaj minimum discipline, reda / omejiti, skrčiti porabo do minimuma, na minimum
2. pog., v členkovni rabi najmanj, vsaj: po tej cesti moraš voziti minimum trideset kilometrov na uro
♦ biol. toplotni minimum najnižja temperatura, pri kateri organizem še živi; meteor. minimum območje, kjer je pogosto nizek zračni pritisk; soc. eksistenčni ali življenjski minimum za življenje nujno potrebna sredstva
SSKJ²
miníranje -a s (ȋ)
glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj
SSKJ²
minírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru
// polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji
2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev
    miníran -a -o:
    vas je bila minirana in požgana
SSKJ²
miníster -tra m (í)
visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: delegacijo vodi pooblaščeni, pristojni minister; imenovati ministre / finančni, zunanji minister; kmetijski, prometni, šolski minister; notranji, obrambni minister; minister za gospodarstvo, kulturo, pravosodje
SSKJ²
ministeriál -a m (ȃ)
zgod., v fevdalizmu pripadnik višjega sloja nižjega plemstva, ki opravlja vojaško ali upravno službo pri višjem plemiču: zemljiško gospostvo je upravljal ministerial; ministeriali goriških škofov
SSKJ²
ministeriálen -lna -o prid. (ȃ)
zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik
SSKJ²
ministránt in ministrànt -ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; ȁ á)
v Katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
SSKJ²
ministrántka -e ž (ȃ) v katoliški cerkvi
dekle, ki streže duhovniku pri obredih: pri mašah pomaga kot ministrantka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ministrántovski -a -o prid. (á)
ministrantski: ministrantovska obleka
SSKJ²
ministrántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
SSKJ²
minístrica -e ž (í)
visoka državna funkcionarka, odgovorna za določeno področje državne uprave: postala je ministrica za kulturo / gospodarska, notranja, zunanja ministrica
// star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki
SSKJ²
ministríranje -a s (ȋ)
glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja
SSKJ²
ministrírati -am nedov. (ȋ)
v Katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih: kot deček je več let ministriral; ministrirati pri maši; pren., ekspr. misliš, da moraš pri vsaki stvari ti ministrirati
SSKJ²
ministrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od ministrovati: odpovedati se ministrovanju; za časa njegovega ministrovanja
SSKJ²
ministrováti -újem nedov. (á ȗ)
biti minister, opravljati ministrske posle: več let je ministroval v laburistični vladi
SSKJ²
minístrski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na ministre: ministrski odloki / ministrsko zasedanje / ministrski predsednik; ministrski svet v nekaterih državah najvišji upravno-politični organ, ki ga sestavljajo ministrski predsednik in ministri
SSKJ²
minístrstvo -a s (ī)
v nekaterih državah najvišji organ za določeno področje državne uprave: ministrstvo je imenovalo svojega predstavnika / pravosodno ministrstvo; ministrstvo za notranje, zunanje zadeve / sestanek je bil na ministrstvu za informacije
SSKJ²
miníti mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ī ī)
1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj
2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil
3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo
4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila
5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil
● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
SSKJ²
mínivlák -a m (ȋ-ȃ)
pomanjšana izvedba navadnega vlaka za prevoz na manjše relacije: večkrat dnevno vozi hotelski minivlak; muzejski, turistični minivlak; parni minivlak
SSKJ²
minizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. prekrivati, premazovati z minijem: minizirati železno ograjo
    minizíran -a -o:
    minizirana pločevina
SSKJ²
minjón -a m (ọ̑)
gastr. majhna slaščica iz biskvitnega testa, oblita navadno s čokolado: delati, jesti minjone; servirati minjone v papirnatih posodicah
SSKJ²
minjónka -e ž (ọ̑)
predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: kupiti navadne žarnice in minjonke
♦ vrtn. nizka georgina z enojnim cvetnim odevalom
SSKJ²
mínk -a m (ȋ)
zool. ob vodah živeča severnoameriška kuna, Mustela vison: loviti minke; krzno minka
SSKJ²
minljív -a -o prid. (ī í)
ki mine: minljiva bolečina / hitro minljiva lepota / ekspr. tožil je, kako minljivo in ničevo je vse kratkotrajno
SSKJ²
minljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost minljivega: minljivost lepega
SSKJ²
minnesänger gl. minezenger
SSKJ²
minolôvec -vca m (ȏ)
vojna ladja za odkrivanje in odstranjevanje podvodnih min: patruljni čolni in minolovci preiskujejo zaliv
SSKJ²
minomèt -éta m (ȅ ẹ́)
orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu: naravnati, postaviti minomet
♦ voj. lahki s kalibrom cevi 60 ali 82 mm, težki minomet s kalibrom cevi 120 mm
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
minometálec -lca [tudi minometau̯ca] m (ȃ)
1. vojak, izurjen za ravnanje z minometom: artileristi in minometalci
2. minomet: zaplenili so top in tri minometalce
SSKJ²
minometálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na minometalce: minometalska četa hud minometalski ogenj minometni ogenj
SSKJ²
minométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na minomet: minometna cev / minometni ogenj; minometna baterija
SSKJ²
minonósec -sca m (ọ̑)
voj. vojna ladja za polaganje podvodnih min: minonosci in podmornice
SSKJ²
mínopolagálec -lca [tudi minopolagau̯ca] m (ȋ-ȃ)
voj. vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min: minopolagalci in podmornice
SSKJ²
minorít -a m (ȋ)
član manj strogega reda frančiškanov: postal je minorit
SSKJ²
minoritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. manjšina: majoriteta in minoriteta / minoriteta v parlamentu
SSKJ²
minorítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na minorite: minoritski red / minoritska cerkev
SSKJ²
mínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mina1: minski drobec mu je odtrgal roko / minska eksplozija / minsko polje kraj, območje, kjer so položene, nastavljene mine / minska vrtina
♦ teh. minski detektor
SSKJ²
mínstrel -a m (ȋ)
lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo: trubadurji in minstreli
SSKJ²
minuciózen -zna -o prid., minucióznejši (ọ̑)
knjiž. zelo podroben, natančen: minuciozen opis; detajlna, minuciozna risba; delo ob izkopavanju je minuciozno in zamudno / minuciozna natančnost
    minuciózno prisl.:
    minuciozno razčleniti pojav
SSKJ²
minucióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem
SSKJ²
mínuend -a in minuènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́)
mat. število, od katerega se odšteva, zmanjševanec:
SSKJ²
minúli -a -o prid. (ú)
1. pretekli: zgodilo se je konec minulega leta; v minulem stoletju / pravljice iz davno minulih časov
// prejšnji: sestanek je bil minulo sredo / minulo noč ni mogla spati
♦ ekon. minulo delo v preteklosti opravljeno delo, ki se izraža v proizvedenih dobrinah
2. knjiž. končan: po minulem dopustu je odpotoval v tujino; sam.: pripovedovanje o minulem; prim. miniti
SSKJ²
minúlost -i ž (ú)
knjiž. preteklost: minulost in sedanjost / zgodilo se je v nedavni minulosti / pozabiti hoče na svojo minulost
SSKJ²
mínus1 -a m (ȋ)
1. mat. znak za odštevanje: minus in plus / znak minus / pazi na minuse
// negativni predznak: postavi minus pred pet / predznak minus / neskl. plus deljeno z minus je minus
● šol. žarg. profesor je pri spraševanju delil same minuse je zapisoval minuse kot negativne ocene
2. pog. negativna, slaba stran: napadli so prvi, in to je velik minus za nas; pretehtati je treba vse minuse in pluse te zveze
3. pog. primanjkljaj, izguba: v plačilni bilanci imamo minus
SSKJ²
mínus2 -- v prid. rabi (ȋ)
1. mat. izraža, da je število manjše od nič: minus pet [–5]; kvadratni koren iz minus ena
2. ki je na (merilni) lestvici pod ničlo: najnižje nočne temperature med minus pet in minus deset
● šol. žarg. dobil je minus štiri, štiri minus oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu
♦ fiz. očala z dioptrijo minus tri ki označuje kratkovidnost
SSKJ²
mínus3 prisl. (ȋ)
mat. izraža odštevanje; manj: pet minus tri je dve [5 – 3 = 2]; iks minus ipsilon
● pog. računaj deset kil minus posoda zmanjšano za toliko, kolikor tehta posoda
SSKJ²
minúskula -e ž (ȗ)
1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja
2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule
SSKJ²
minúskulen -lna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na minuskulo: minuskulni štirivrstični pisni sistem / minuskulna črka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
minúta -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del ure: šteti minute; gol so dosegli v četrti minuti (igre); čez dve minuti bo poldne; pet minut porabi za oblačenje; vlak ima trideset minut zamude / minuta molka / kandidat je imel minuto (časa) za premislek; ura zaostaja (za) deset minut na dan; petnajst minut od tod; sedemdeset udarcev na minuto, v minuti
2. ekspr. nedoločen zelo kratek čas: samo ena minuta je bila potrebna, da sem to storil / počakaj minuto, za minuto; minuto pozneje je počilo
● ekspr. vsaka minuta je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. zdaj preživlja bridke minute težko mu je, trpi; ekspr. še to minuto pojdi takoj, brez odlašanja; ekspr. do te minute sem tako mislil do zdaj; ekspr. rešili so ga zadnjo minuto v zadnjem trenutku, hipu; ekspr. niti minute miru ji ne privošči prav nič; neprestano jo nadleguje; ekspr. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; ekspr. prihaja do minute točno zelo; minuta zamujena ne vrne se nobena
♦ geogr. minuta šestdeseti del stopinje geografske dolžine ali širine; geom. (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje
SSKJ²
minutáža -e ž (ȃ)
rad. žarg. dolžina (oddaj, posnetkov), izražena v minutah: povprečna mesečna minutaža posameznih oddaj; minutaža zborovskih skladb / potrebna je natančna minutaža
SSKJ²
minúten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na minuto: minutni kazalec / minutni prizori
♦ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti
SSKJ²
minútica -e ž (ȗ)
ekspr. manjšalnica od minuta: nekaj kratkih minutic / oglasila se je le za hipec, minutico
SSKJ²
minútka -e ž (ȗ)
ekspr. nanjšalnica od minuta: nekaj minutk boš že preživel brez nje / kot vljudnostna fraza počakaj minutko, prosim
SSKJ²
minútnik -a m (ȗ)
knjiž. minutni kazalec: premikanje minutnika
SSKJ²
mío -- štev. (ȋ) okrajš.
milijon2: stroški znašajo pet mio evrov
SSKJ²
miocén -a m (ẹ̑)
geol. starejša doba mlajšega terciarja: okamnine iz miocena
SSKJ²
miokárd -a m (ȃ)
anat. srčna mišica: vnetje miokarda
SSKJ²
miokardítis -a m (ȋ)
med. vnetje srčne mišice: zdraviti miokarditis
SSKJ²
mióm -a m (ọ̑)
med. skupek izrojenih celic mišičnega tkiva: miom na maternici
SSKJ²
mír -ú in -a m (ȋ)
1. stanje brez vojne, spopadov: delati, prizadevati si za mir; obvarovanje miru na svetu; vojna in mir / publ.: na meji je bil mir zelo negotov; politika miru in sodelovanja med narodi / pohod miru manifestacija za mir; Nobelova nagrada za mir za delo, prizadevanje za mir
2. dogovor o končanju vojne, spopadov: kršiti mir / skleniti častni, sramotni mir; separatni ali posebni mir ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike / podpisati mir
♦ zgod. vestfalski mir sklenjen leta 1648 ob koncu tridesetletne vojne
3. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi: s prihodom te ženske se je končal mir v vasi / rad bi živel v miru in prijateljstvu z vsemi
// stanje brez velikih družbenih, političnih nasprotij: zdaj je v državi mir; doseči red in mir v deželi
// stanje brez hrupa, nereda: skrbeti za mir med manifestacijami / vzdrževati javni red in mir / demonstracija je potekala v miru
4. stanje brez hrupa, ropota: v sobi je bil mir; na tej cesti ni miru / ekspr.: okoli nas je bil blažen mir; v dvorani je vladal gluh mir / ekspr. ali bo že mir ali ne / kot vzklik otroci, mir
// stanje brez hrupa, vznemirjenj: potreben mu je mir in počitek; želeti si miru / knjiž. mir je legel na pokrajino; nedeljski mir / kazen za kalivce nočnega miru / prijeten mir gozda
5. stanje notranje ubranosti, urejenosti: izgubiti, najti mir; v sebi je začutil velik mir / občudovati mir na njenem obrazu / duševni, srčni mir / pri njej najde mir in tolažbo / v medmetni rabi, v krščanstvu: mir z vami; ob spominu na umrle: Bog mu daj večni mir; naj počiva v miru
// stanje brez notranje napetosti, vznemirjenja: miru in pozabljenja je iskal v pijači; brez miru tava okrog / ekspr. to ji je povedal z ledenim, suhim mirom
6. v medmetni rabi, v zvezi daj(te) (no) mir izraža začudenje, zavrnitev: daj no mir, to so le čenče; dajte no mir, še tega je treba / oženil da se je, daj no mir
● ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir (pri hiši) da te ne bo več prosil, nadlegoval; ekspr. z otroki je bil potem mir niso več razgrajali, nagajali; med njimi še vedno ni miru še se prepirajo, si nasprotujejo; ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. misel, vest mu ni dala miru ga je vznemirjala; ekspr. ni si dal miru, dokler ni vsega opravil ni odnehal, počival; ekspr. ženske nimajo miru pred njim pogosto, neprestano jih nadleguje, se jim vsiljuje; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; delati mir miriti; pri miru biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pustiti koga na miru, pri miru ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati ga; ne vtikati se v njegove zadeve; sedeti, stati pri miru brez gibanja, premikanja; božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; ekspr. zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre da me ne bi več nadlegoval, prosil; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
SSKJ²
míra -e ž (í)
dišeča smola nekaterih tropskih dreves: vonj mire in kadila
SSKJ²
mirabéla -e ž (ẹ̑)
agr. sadno drevo ali njegov zelenkasto rumeni koščičasti sad: otresti mirabelo; vkuhane mirabele
SSKJ²
mirabilít -a m (ȋ)
min. rudnina natrijev sulfat z vodo:
SSKJ²
mirage -ea [miráž-] m (ȃ)
francosko reaktivno lovsko letalo: mirage in mig
SSKJ²
mirákel -kla m (á)
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend: mirakel v šestih slikah; zbirka miraklov in misterijev / ekspr. drama je navaden mirakel o cirkuški artistki
2. knjiž. čudežna stvar, čudež: prepričan je, da je bil to mirakel
SSKJ²
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī)
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
    mírno 
    prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
SSKJ²
miriada gl. mirijada
SSKJ²
míriaméter -tra m (ȋ-ẹ̄)
zastar. deset tisoč metrov: pet miriametrov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mirijáda tudi miriáda -e ž (ȃ) knjiž.
1. deset tisoč: ep ima več kot mirijado verzov
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od mirijade drobnih kristalčkov; mirijade zvezd / v travi se je lesketalo na mirijade rosnih biserov
SSKJ²
mirílec -lca [miriu̯ca tudi mirilca] m (ȋ)
knjiž. kdor miri, pomirja: mirilci so preprečili prepir in pretep
SSKJ²
mirílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. pomirjevalen: mirilno zdravilo
SSKJ²
mirílo -a s (í)
knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
SSKJ²
miríšče -a s (í)
knjiž. razvaline starodavne naselbine, gradišče: raziskovati mirišče
SSKJ²
mirítelj -a m (ȋ)
knjiž. kdor miri, pomirja: miritelj v prepirih, sporih; vlada in parlament sta v tem primeru opravljala vlogo miritelja
SSKJ²
mirítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od miriti: miritev sprtih sosedov
SSKJ²
miríti -ím nedov. (ī í)
1. delovati, vplivati na koga tako, da se manj razburja, vznemirja: sin je miril mater, hči pa očeta; brez uspeha so mirili jezne može / publ. miriti razburjene duhove / miriti konje, psa / miriti si živce, vest
● miril ga je, da je nekaj le opravljenega tolažil, prepričeval
// delati, da je kdo manj glasen, hrupen: zaman je mirila razigrane otroke; miriti razgrajače
// star. pomirjati: to delo človeka zelo miri
2. delovati, vplivati na koga tako, da svojega odklonilnega odnosa ne izraža, kaže v preveliki meri, preveč izraziti obliki: miriti sprte sosede / pogosto je morala miriti prepire v hiši / miriti demonstrante
    mirèč -éča -e:
    knjiž. mireče besede so vplivale nanj
SSKJ²
mírje -a s (ȋ)
knjiž. ostanki rimskega (obrambnega) zidu: za vasjo so ostanki mirja / ljubljansko Mirje
SSKJ²
mirnodôben -bna -o prid. (ó ō)
nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje
♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti
// ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije
SSKJ²
mirnodôbski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje
// ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene
SSKJ²
mirnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen
    mirnodúšno prisl.:
    mirnodušno sedi in pije
SSKJ²
mirnodúšje -a s (ȗ)
knjiž., zastar. mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje
SSKJ²
mirnodúšnost -i ž (ū)
knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo
SSKJ²
mírnost -i ž (í)
stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila
SSKJ²
mirnovodáš -a m (á)
športnik, ki se ukvarja z veslanjem s kajakom ali kanujem na ravnih progah različnih dolžin: trener mirnovodašev
SSKJ²
mirnovodáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mirnovodaše: mirnovodaški čoln, kajak; mirnovodaško tekmovanje
SSKJ²
mirodílnica -e ž (ȋ)
zastar. drogerija: to mazilo dobiš v lekarni ali v mirodilnici
SSKJ²
miroljúben -bna -o prid. (ú ū)
1. ki ljubi mir, mirno življenje: miroljuben in prijazen človek je
// nav. ekspr. nenapadalen, nesovražen: miroljubna država / miroljubne živali / imeti miroljubne namene; miroljubna izjava / publ.: politika miroljubne koeksistence med narodi; reševati spore z miroljubnimi sredstvi
2. publ. ki ni za vojaške namene; mirnodoben: miroljubno izkoriščanje atomske energije
    miroljúbno prisl.:
    spor so rešili miroljubno
SSKJ²
miroljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
miroljúbnež -a m (ȗ)
ekspr. miroljuben človek: še miroljubneži so se razburili / v vladi sedi skupina miroljubnežev
SSKJ²
miroljúbnost -i ž (ú)
lastnost miroljubnega človeka: njegova miroljubnost je znana / miroljubnost državne politike
SSKJ²
mirotvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca
SSKJ²
mírov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na miro: mirovo drevo / mirovo olje
SSKJ²
miroválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mirovanje: mirovalno stanje / mirovalna doba (groba) doba, v kateri se truplo ne sme prekopati
SSKJ²
mirovánje -a s (ȃ)
glagolnik od mirovati: gibanje in mirovanje / topovi so četo prisilili k mirovanju / zimsko mirovanje rastlin, živali; zima je doba mirovanja
SSKJ²
mirováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ne gibati se, ne premikati se: kar naprej hodi okrog, nič ne miruje; bolnik mora mirovati; ponoči so živali mirovale / knjiž. na stropu je mirovala velika senca
// ne spreminjati položaja, stanja: morje je tokrat mirovalo; mišice so napete tudi takrat, ko mirujejo; bolno oko niti za trenutek ni mirovalo
// biti, ostati na isti stopnji, višini: cene že nekaj časa mirujejo; proizvodnja je takrat mirovala
2. biti v stanju neaktivnosti: ognjenik že dolgo miruje / zemljo pustimo dalj časa mirovati
♦ pravn. postopek miruje začasno se ne nadaljuje, ne teče
// ekspr. ne obratovati: ob nedeljah tiskarna miruje; žičnica je mirovala
● ekspr. ni miroval prej, dokler ni vsega opravil ni odnehal, ni počival; ekspr. njegova roka ni nikdar mirovala neprestano je kaj delal, ustvarjal; ekspr. ne more mirovati z jezikom biti tiho, molčati
    mirujóč -a -e:
    mirujoči stroji; mirujoče stanje
    ♦     ekon. mirujoči denar neaktivni denar
SSKJ²
mirôven -vna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na mir: mirovni pogoji; mednarodno mirovno gibanje; mirovna pogajanja / mirovna konferenca; mirovna pogodba
2. nanašajoč se na mirovanje, neaktivnost: kratkemu obratovanju sledi mirovni presledek; mirovno stanje / mirovno območje
♦ adm. (vojaški) mirovni invalid (vojaški) mirnodobni invalid; elektr. mirovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v mirovnem stanju; fiz. mirovna lega lega, v kateri telo miruje; mirovna masa masa telesa v mirovanju; pravn. mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve
SSKJ²
mirôvnica -e ž (ȏ)
pristašinja mirovnega gibanja: mirovnica in aktivistka
SSKJ²
mirôvnik -a m (ȏ)
pristaš mirovnega gibanja: protesti mirovnikov
SSKJ²
mirôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na mirovnike: mirovniška misija; mirovniška organizacija; pridružila se je mirovniškemu gibanju
SSKJ²
mirôvništvo -a s (ȏ)
mirovno gibanje: mednarodno mirovništvo; tradicija mirovništva
SSKJ²
mirozòv -ôva m (ȍ ō)
zastar. zvočni znak za počitek, spanje: trobiti mirozov
SSKJ²
mírta -e ž (ȋ)
zimzelen sredozemski grm s suličastimi listi in dišečimi belimi cveti: na otoku raste lovor in mirta; dišeči listi mirte
SSKJ²
mírtin -a -o prid. (ȋ)
mirtov: duh mirtinega listja
SSKJ²
mírtov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mirto: mirtovo cvetje / na glavi ima mirtov venec
SSKJ²
mis gl. miss
SSKJ²
misál -a m (ȃ)
rel. liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše, mašna knjiga: izdati misal; latinski, slovenski misal / rimski misal
SSKJ²
mísati se -am se nedov. (ȋ)
nar. goliti se: kokoši se misajo; krava se misa
SSKJ²
mísel -sli [misəu̯] ž (ȋ)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel
2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / ekspr. skušal je odgnati misli in zaspati / ležal je brez misli
// izraža usmerjenost najvišje umske dejavnosti: misli so se mu osredotočile samo na rešitev / ekspr. misli so se mu sukale samo okrog nje / ekspr. vdajal se je svojim mislim
3. nav. mn., navadno s prilastkom mnenje, mišljenje: to so le moje misli, morda ni tako / po naših mislih so dogodki potekali takole / povej tudi ti svoje misli o predstavi / o tem problemu nisva istih misli; nikomur nočem vsiljevati svojih misli
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom najvišja umska dejavnost kot nosilec
a) določenega razpoloženja, počutja: ni se mogel otresti mračnih, žalostnih misli; predal se je prijetni misli / ekspr. obhajale so ga črne misli / ekspr. skušal si je izbiti take misli iz glave / ta človek je čisto romantičnih misli je romantičen
b) določene, navadno čustvene reakcije: hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo; to so zelo sebične misli
5. navadno s prilastkom prisotnost česa v zavesti kot posledica najvišje umske dejavnosti: misel, da bi odšel, mu je vedno bolj dozorevala; hrabri me misel, da je zdrav; zadrževala jih je misel, da ne ravnajo prav / ekspr. ta misel mu ne da miru, mu ne gre iz glave / vsiljuje se mu misel o nacionalni zatiranosti
// navadno v zvezi z na trajnejša, intenzivnejša prisotnost česa v zavesti: misel na ljubezen, boljšo prihodnost mu daje pogum; misel nanjo ga je dvigala; misel na smrt ji hromi voljo
6. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: dobra, originalna misel; misel o izdaji zbranih del slovenskih klasikov je bila vsestransko podprta; tedaj se mu je porodila misel o ustanovitvi stranke; dal je misel za reorganizacijo podjetja / ekspr. preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem / hvaležen sem ti za vsako dobro misel
7. navadno s prilastkom izraženi rezultat najvišje umske dejavnosti: delo vsebuje veliko globokih misli; podobne misli sem že nekje slišal / izrekel je zanimivo misel
8. ed., navadno s prilastkom rezultat najvišje umske dejavnosti, ki se kaže kot bistvo, smisel
a) umetniškega ali znanstvenega dela: seznanil se je z mislijo njegove razprave; osnovna misel drame / vodilna misel Prešernovih poezij
b) knjiž. različnih znanstvenih, umetniških smeri: razvoj filozofske misli; seznaniti se z mislijo kubizma / Platonova filozofska misel
c) knjiž. različnih področij človekove družbene dejavnosti: seznaniti se z antifašistično mislijo; politična misel stranke / univerza kot žarišče napredne misli / spoznati misel razrednega boja
// knjiž., z oslabljenim pomenom najvišja umska dejavnost, značilna za določeno strokovno področje: nastanek pedagoške misli na Slovenskem / razvoj znanstvene misli
9. mn., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek: demokratične, komunistične misli so preplavile Evropo; ni bilo mogoče zavreti revolucionarne misli / spremljal je vse nove politične misli
10. v prislovni rabi, v zvezi v mislih izraža omejevanje glagolskega dejanja na miselno področje: ves čas je v mislih ponavljal izpitno vprašanje / v mislih sem z vami / samo v mislih je bil pogumen
● ekspr. njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist on misli samo na osebno korist; ekspr. moja prva misel je bila namenjena njej najprej sem pomislil nanjo; ni mogel zbrati svojih misli ni se mogel zbrati, koncentrirati; brati misli komu ugotavljati, kaj misli, kaj si želi; publ. izmenjavati misli sporočati, pripovedovati svoje mnenje, mišljenje drug drugemu; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; ekspr. še na misel mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; njega imam pogosto v mislih pogosto se ga spominjam; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal; zlasti imam v mislih njegovo slabo vedenje poudariti želim zlasti njegovo slabo vedenje; ekspr. prišel je na čudovito misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; ekspr. bili so vsi ene misli z njim vsi so mislili kot on; ekspr. nimam nobenih skritih misli ničesar ne prikrivam, skrivam
♦ bot. dobra misel zdravilna rastlina z drobnimi škrlatnimi cveti, Origanum vulgare; glasb. glasbena misel smiselno urejena, formalno nedoločena skupina tonov; rel. grešiti v mislih; soc. družbena misel človekovo mnenje, mišljenje o njegovem odnosu do sočloveka, družbe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
míseln -a -o [misələn in misəln] prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:
a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / negativni, ustaljeni miselni vzorci; spremenila je svoje stare miselne vzorce in postala bolj pozitivna / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem
b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema
c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od začetkov do danes / ekspr. on je pravi miselni velikan
č) miselna slika je vse bolj bledela
d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli
e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba
2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko
3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek
4. v zvezi miselni vzorec skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: izdelava, oblikovanje miselnih vzorcev; uporaba miselnih vzorcev pri pouku; besedilo, risba za miselni vzorec; učinkovito učenje z miselnimi vzorci
♦ jezikosl. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev
    míselno prisl.:
    miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek
SSKJ²
míselnost -i [misəlnost] ž (ȋ)
skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali: hotel je spoznati njegovo miselnost / ekspr. njegova miselnost je hlapčevska, nazadnjaška / po miselnosti je še vedno kmet; po miselnosti se zelo razlikujeta / publ. odklanjati miselnost, da za kulturo ne veljajo idejna merila mnenje, mišljenje
// s prilastkom ta skupek, značilen za
a) pripadnike kakega družbenega razreda, sloja, skupine: miselnost aristokracije, meščanstva; vživeti se v miselnost kmečkega človeka / za angleško miselnost je značilna umirjenost; navzeti se tuje miselnosti / nav. slabš.: upirati se birokratski, tehnokratski miselnosti; cehovska, hlapčevska miselnost
b) ljudi kakega časovnega obdobja: raziskovati antično miselnost; v tem se kažejo ostanki stare miselnosti; miselnost tehnične civilizacije / slabš. to je srednjeveška miselnost
c) prebivalce kakega zemljepisnega območja: ameriška, azijska miselnost jim je tuja / hribovska, mestna miselnost / vplivi zahodne miselnosti
č) z oslabljenim pomenom kako nazorsko, znanstveno smer: glavne značilnosti humanistične, krščanske, marksistične miselnosti; idealistična, racionalistična miselnost / širjenje socialistične miselnosti / podpirati kritično miselnost
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom ta skupek z značilnostmi, kot jih določa prilastek: politična, znanstvena miselnost / to je storil pod vplivom borbene, mehkužne miselnosti
SSKJ²
míselnosten -tna -o [misəlnostən] prid. (ȋ)
knjiž. nanašajoč se na miselnost: notranja, miselnostna sorodnost / miselnostna zabloda
SSKJ²
míselski -a -o [misəlski] prid. (ȋ)
knjiž., zastar. miseln: miselski sistem / miselska omejenost
SSKJ²
mísica -e ž (ȋ)
ženska, izbrana za najlepšo na lepotnem tekmovanju: nekdanja, nova misica; slovenska misica; nastopile so številne misice in manekenke
SSKJ²
misíja -e ž (ȋ)
1. skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih, odposlanstvo: misija je nalogo uspešno opravila; sprejeti, voditi misijo / šef diplomatske, gospodarske, vojaške misije; misija Rdečega križa
♦ pravn. misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose
2. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih; poslanstvo, naloga: imeti, izpolniti misijo; njegova misija je strogo zaupna / misija je trajala en teden; letalo so poslali na nevarno misijo / knjiž. kulturna, zgodovinska misija malih narodov; ekspr. doumela je svojo misijo v domači hiši
SSKJ²
misijón -a m (ọ̑) rel.
1. organizacijska enota Cerkve ali kake druge verske skupnosti za širjenje krščanske vere v nekrščanskih deželah: ustanavljati misijone; afriški misijon v Afriki; darovi za misijone / obiskali so francoski misijon v Afriki sedež te enote, ki ga vodijo Francozi / iti v misijone na misijonsko delo
2. skupek verskih prireditev, zlasti govorov, v župniji za obnovo verskega življenja: lani so imeli v župniji misijon; misijon bodo vodili lazaristi; uspeh misijona
SSKJ²
misijonár stil. misijónar -ja m (á; ọ̑) rel.
1. kdor širi krščansko vero med nekristjani, zlasti duhovnik ali redovnik: postal je misijonar v Afriki; pren., ekspr. biti misijonar dobre knjige
2. duhovnik, ki vodi misijon v župniji: govore ima jezuitski misijonar
SSKJ²
misijonáriti -im nedov. (á ȃ)
rel. širiti krščansko vero med nekristjani: misijonaril je med ameriškimi Indijanci; pren., ekspr. znal je misijonariti za svojo resnico
SSKJ²
misijonárka stil. misijónarka -e ž (á; ọ̑)
rel. ženska, ki širi krščansko vero med nekristjani, zlasti redovnica: bolnikom streže misijonarka
SSKJ²
misijonárski stil. misijónarski -a -o prid. (á; ọ̑)
nanašajoč se na misijonarje: težko misijonarsko življenje / misijonarska gorečnost / misijonarski kraji misijonski
SSKJ²
misijonárstvo stil. misijónarstvo -a s (ȃ; ọ̑)
rel. dejavnost misijonarjev: zaradi svojega misijonarstva je moral oditi iz dežele
SSKJ²
misijoníšče -a s (í)
rel. zavod za izobrazbo in vzgojo misijonarjev: poslali so ga v misijonišče; predstojnik misijonišča
SSKJ²
misijónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na misijonarje ali misijon: misijonski poklic; misijonsko delo / misijonska postaja / misijonske govore je imel pater jezuit
SSKJ²
misijónstvo -a s (ọ̑)
rel. misijonsko delovanje: za misijonstvo ugodna tla
SSKJ²
misisípski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Misisipi: misisipski bregovi
♦ zool. misisipski aligator aligator, ki živi na jugozahodu Severne Amerike, Alligator mississippiensis
SSKJ²
mísiti se -im se nedov. (í ȋ)
nar. goliti se: kokoši se misijo; krava se misi
SSKJ²
míslec -a [misləc] m (ȋ)
kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: o tem so razglabljali misleci vseh časov; napredni, revolucionarni misleci prejšnjega stoletja; dela ruskih, srednjeveških mislecev / ta pisatelj je velik mislec
// navadno s prilastkom kdor je sposoben misliti, premišljati sploh: opazovalec narave in trezen mislec / igra za hitre mislece
// knjiž. strokovnjak za filozofijo, filozof: idealistični, materialistični misleci
SSKJ²
mísli in muesli -ja [mísli] m (ȋ)
jed iz žitnih ali sojinih kosmičev z dodatki: hrustljavi misliji; misliji z jogurtom, mlekom; skodelica mislijev; pita s skuto in misliji / čokoladni, jagodni, sadni misliji; polnozrnati misliji
SSKJ²
míslica -e ž (ȋ)
posebej poudarjena misel, modrost, izpostavljena iz večjega besedila: mislice se pojavijo na začetku ali na koncu poglavij; anekdote in mislice znanih filozofov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mísliti -im nedov. (í ȋ)
1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil, vendar ni našel rešitve / skušal ga je naučiti misliti logično misliti, sklepati
// preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: mislil je na bolečine, ki ga čakajo; vedno misli na domovino; skušal je misliti na kaj drugega; večkrat misli nanjo; mislil je samo na smrt; tudi sam bom mislil na to / ves čas je mislila, kako bo uredila dom premišljevala, razmišljala
2. z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: mislila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva se zmotila; mislim, da so dogodki potekali takole; strokovnjaki mislijo, da bo novo zdravilo zelo učinkovito
// izraža omejitev povedanega na osebni odnos: mislim, da tako dejanje ni sramota; mislim, da bi morali te ljudi bolje plačati; vsi mislijo, da so novi predpisi boljši; sprva je mislil, da se mu blede
3. s prislovnim določilom imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: dobro, slabo misli o meni; zdaj drugače mislim o njem
// imeti osebni odnos do česa sploh: večina misli o tem drugače; tudi jaz mislim tako kot ti; dekle misli, kako je lepa; povedal sem mu, kakor sem mislil / kaj pa ti misliš o tem; kaj mislite, koliko bo stalo
4. z nedoločnikom ali z glagolskim samostalnikom izraža
a) namero, namen: že dolgo sem mislil govoriti z vami; k njemu ne mislim iti; če misliš kupiti blago, povej; ekspr. iz njega misli narediti dobrega človeka; ali že misliš na odhod, na upokojitev / elipt., brezoseb. izlilo se je, kolikor se je mislilo / elipt.: k njemu sem mislil; ali misliš v Nemčijo z letalom; kam pa misliš
b) opravičilo, pojasnilo: nisem te mislil prizadeti, žaliti / elipt.: nič slabega nisem mislil; oprosti, nisem mislil resno; rekel sem, ne da bi bil kaj (drugega) mislil
// pog., nav. ekspr., z nedoločnikom izraža možnost uresničitve česa: ali mislite že kaj kmalu končati; glej ga, vse mi misli pojesti; ta človek se misli čisto zapiti / ali misli še kdo priti
5. v zvezi z reči uvaja
a) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: o tem problemu sem govoril, mislim (reči), pisal; kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate / elipt. koliko stanejo, mislim, razglednice
b) povzetek bistvene vsebine povedanega: mislim reči, da nimate prav; s tem ne mislim reči, da lenarimo / elipt. mislim le, da to ni res
6. izraža točno, konkretno določitev predmeta: koga misliš? Očeta mislim, ne tebe; pri tem, s tem mislim njega / saj veš, koga mislim
7. v členkovni rabi, navadno v zvezi z ali, kaj izraža
a) začudenje, nejevoljo: misliš, da ga ne poznam, kakšen je; ali misliš, da tega ne vem; kaj misliš, da si edina na svetu; seveda sem vzel, kaj pa misliš / kakšen hinavec, kdo bi (si) to mislil; le kaj (si) misliš, da si
b) podkrepitev trditve: to je velik uspeh, kaj misliš; kaj mislite, te nesreče ne bo kmalu prebolel / tudi tebe ne maram več videti, da ne boš mislil
● pog. ali misliš že enkrat pospraviti kako da tako dolgo pospravljaš; pospravi; misliti na svojo korist želeti imeti; ekspr. treba je misliti tudi na prihodnost ravnati tako, da je koristno za prihodnost; ekspr. niti, še misliti ni bilo na spanje izraža močno zanikanje; ekspr. ta človek misli na vse je zelo skrben; je zelo previden; ekspr. misliti je treba tudi na svoje zdravje živeti, ravnati je treba tako, da se ne zboli; ekspr. misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. niti za korak naprej ne misli v ravnanju, življenju ne upošteva, kaj bo v prihodnosti; verjela je, da fant misli resno da se hoče poročiti z njo; ekspr. to mi je dalo misliti spremenil sem svoje stališče, odnos; ekspr. naj stori, kakor pač misli izraža nedoločenost, poljubnost, posplošenost; nisem toliko dobil, kot sem mislil pričakoval, upal
    mísliti si 
    predstavljati si, zamišljati si: misli si človeka majhne postave; njega sem si mislil drugače / ekspr.: ni si mogel misliti večje nesreče; težko si mislim kaj hujšega / ne morem (si) misliti, da je res verjeti / ta človek (si) misli, da je nenadomestljiv si domišlja
    // v členkovni rabi izraža
    a) podkrepitev trditve: lahko si mislim, da ga je bolelo; misli si, koliko smo pretrpeli / kar misli si, nikamor ne boš šla
    b) pritrjevanje: »To me je zelo užalilo.« »Si (lahko) mislim.«
    mislé zastar.:
    pomel je oči, misle, da so spet sanje
    mislèč -éča -e:
    stopil je k njemu, misleč, da je mrtev; združili so se vsi dobro misleči ljudje
    míšljen -a -o:
    mišljeni so zlasti prebivalci mest; mišljeno je bilo, da bi ti šel; dobro mišljeni nasveti; to ni bilo mišljeno kot nekaj trajnega
SSKJ²
mislívost -i ž (í)
star. sposobnost za mišljenje: dokazovati mislivost živali
SSKJ²
miss in mís -- [mís] ž (ȋ)
1. navadno pristavek k ženskemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospodična: miss Flora
2. s prilastkom ženska, izbrana za najlepšo na lepotnem tekmovanju: ona je bila miss Evrope / izvoliti miss Jadrana
● zastar. njene otroke sta vzgajali pestunja in miss guvernanta
SSKJ²
mistagóg -a m (ọ̑)
v nekaterih orientalskih in antičnih religijah svečenik, ki uvaja novince v tajne verske obrede: mistagog je razlagal nadnaravna znamenja; pren., slabš. literarni mistagogi
SSKJ²
míster -tra m (ī)
1. navadno pristavek k moškemu imenu, v angleškem in ameriškem okolju gospod: mister [Mr.] Smith
2. s prilastkom moški, izbran za najlepšega in najboljšega na kakem tekmovanju: poleg miss so izbirali tudi mistra sveta; naslov, naziv mistra Evrope; avdicija, izbor, tekmovanje za mistra Slovenije; kandidati za mistra sveta
SSKJ²
mistêrij -a m (é)
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz Biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete
2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta
SSKJ²
mistêrijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na misterij: snov misterijske drame / misterijski kult
SSKJ²
misteriózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: ta vprašanja so zanj misteriozna / misteriozna izginitev; misteriozna osebnost
SSKJ²
misterióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: misterioznost v pisateljevih zadnjih delih
SSKJ²
misticízem -zma m (ī)
1. v različnih religijah mistika, izrazito usmerjena v čustvenost, nedejavnost, pasivnost: rešitve je iskal v misticizmu; nagnjenje k misticizmu
2. nav. slabš. doživljanje, predstavljanje sveta, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: to zavaja v misticizem; praznoverje in misticizem / ne uganjaj misticizma
SSKJ²
místičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na mistiko: mistična zamaknjenost; mistično doživljanje / mistični spisi
2. skrivnosten, nedoumljiv: mistični obredi; ekspr. popadel ga je pravi mistični strah; mistična moč slike / mistično število petdeset / mistični mrak cerkve; sobo razsvetljuje mistična svetloba
SSKJ²
místičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost mističnega: mističnost doživljanja / knjiž. mističnost gotske cerkve / knjiž. dogajanje v romanu prehaja v grozljivo mističnost
SSKJ²
mistificírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati kaj mistično: mistificirati pomen junakov / hotel je mistificirati svoje ravnanje
2. varati, zavajati koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: mistificirati javnost s ponarejenimi novicami
    mistificíran -a -o:
    hotel je mistificirati, pa je bil sam mistificiran; mistificirane strasti
SSKJ²
mistifikácija -e ž (á)
glagolnik od mistificirati: mistifikacija dogodkov; njegova umetnost postaja mistifikacija resničnosti / postati žrtev mistifikacije
SSKJ²
mistifikátor -ja m (ȃ)
knjiž. kdor vara, zavaja koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: opraviti imajo s prebrisanim mistifikatorjem; mistifikatorji v poročevalski službi
SSKJ²
místik -a m (í)
1. v različnih religijah kdor je dosegel duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: bil je velik mistik; srednjeveški mistiki; brati dela mistikov
2. nav. ekspr. kdor doživlja, si predstavlja svet, stvari kot nekaj skrivnostnega, nedoumljivega: bil je mistik in fantast / v njem je precej mistika
SSKJ²
místika -e ž (í)
1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko; krščanska, muslimanska mistika
// nauk o tem: dela srednjeveške mistike
2. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike; mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike
● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti
SSKJ²
mistrál -a m (ȃ)
1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz
2. maestral: z morja je pihal topel mistral
SSKJ²
mìš1 míša m (ȉ í)
nar. miš2: ujel se je stari miš / pol tiča pol miša netopir
SSKJ²
mìš2 míši ž (ȉ í)
majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo / past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mišák -a m (á)
mišji samec: smrček mladega mišaka
SSKJ²
míšar -ja m (ȋ)
zool. kanja: postovke in mišarji
SSKJ²
mišelôvka -e ž (ȏ)
past za miši: nastaviti mišelovko; miš je ušla iz mišelovke
SSKJ²
míšica -e ž (ȋ)
organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela: mišica se iztegne, napne, skrči; z delom, telovadbo krepiti, razvijati mišice; ohraniti, sprostiti mišice; mlahave, napete, prožne mišice; močne, šibke mišice; delovanje, napetost, sila mišic; mišice in kosti / dihalne, žvekalne mišice; golenske, obrazne, trebušne mišice; srčna mišica
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; krožna mišica ki zapira in odpira odprtino; ploščata, trikotna, vretenasta mišica; progaste ali skeletne mišice ki se krčijo po človekovi volji; zool. letalne mišice ki ptici pri letanju gibljejo peruti
SSKJ²
míšičast -a -o prid. (ȋ)
ki ima (razmeroma) močno razvite mišice: mišičast telovadec; ima močne, mišičaste roke / raztegljivo mišičasto žrelo
SSKJ²
míšičav -a -o prid. (ȋ)
mišičast: mišičav in plečat fant; mišičavo telo
SSKJ²
míšičavost tudi mišičávost -i ž (ȋ; á)
značilnost mišičastega: mišičavost telesa; koščenost in mišičavost
SSKJ²
míšičen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mišico: mišična vlakna / mišični krč, vzgib / mišični revmatizem / med votlinami je mišična pregrada mišičnata
♦ anat. mišična glava trupu bližji ali zgornji del mišice; mišična ovojnica mrena, ki ovija mišico; med. mišična atrofija
SSKJ²
míšičevje -a s (ȋ)
mišice telesa ali dela telesa: krepiti mišičevje; imeti dobro razvito mišičevje nog / kožno mišičevje; oslabelost srčnega mišičevja
SSKJ²
míšičje -a s (ȋ)
mišice telesa ali dela telesa: s telovadbo, masažo krepiti mišičje; mlahavo, napeto, prožno mišičje; mišičje nog, rok / srčno mišičje
♦ anat. skeletno mišičje
SSKJ²
míšičnat -a -o prid. (ȋ)
ki je iz mišic: jezik je mišičnat organ; mišičnata stena želodca / velik, mišičnat človek mišičast
SSKJ²
mišičnína -e ž (ī)
anat. mišična snov, ki se krči in razteza: človeška mišičnina
● ekspr. kupiti kilogram puste mišičnine mesa
SSKJ²
mišičnják -a m (á)
kdor ima močno razvite mišice: v zabavnih oddajah so prevladovali moški komedijanti, mišičnjaki in pomanjkljivo oblečena mlada dekleta; postaven mišičnjak
SSKJ²
míšičnost -i ž (ȋ)
mišičavost: njegova atletska mišičnost
SSKJ²
míšina -e ž (ȋ)
mišja luknja: miška je smuknila v mišino
SSKJ²
míšjak1 -a m (ȋ)
bot., v zvezi pikasti mišjak strupena rastlina z visokim, votlim steblom in belimi cveti v kobulih, Conium maculatum: zastrupiti se s pikastim mišjakom
SSKJ²
míšjak2 tudi míšjek -a m (ȋ)
mišji iztrebek: v skrinji je bilo veliko mišjakov
SSKJ²
mišják3 -a m (á)
mišji samec: mišjak je smuknil v luknjo
SSKJ²
míšji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na miši: mišji mladič, samec / mišja luknja / dlaka mišje barve / ekspr. mežikal je s svojimi mišjimi očmi majhnimi, drobnimi
● ekspr. lase ji je spletla v dva mišja repka v drobni kiti; ekspr. od svojega ne odstopi niti za mišjo dlako prav nič; ekspr. rad bi že zapustil to mišjo luknjo in se preselil v spodobno stanovanje zelo majhno, slabo stanovanje
♦ bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum
SSKJ²
míšjica -e ž (ȋ)
zastar. zelo strupen bel prah brez okusa; mišnica: zastrupila ga je z mišjico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
míška -e ž (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče
2. rač. z dlanjo vodljiva naprava, navadno z dvema tipkama, za premikanje kazalca na računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov: klikniti z miško, na miško; miška za prenosnik; desna, leva tipka miške; podloga za miško; tipkovnica in miška / brezžična miška; laserska, optična miška ki premike zaznava s svetlobnim senzorjem / računalniška miška
3. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška
4. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško
SSKJ²
míškica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od miš(ka): gnezdo majhnih miškic / kot nagovor moja zlata miškica
SSKJ²
míško -a m (ȋ)
1. konj črno sive barve: vprezi miška in fuksa
2. ekspr. medved: miško je nerodno plesal ob ciganu
3. ekspr. deček1, fantek: ne draži miška, da ne bo spet jokal / kot nagovor pojdi, miško mali
SSKJ²
miškulánca -e ž (ȃ)
pog., ekspr. spletka, intriga: zmeraj imajo kake miškulance; za tem so spet neke miškulance
SSKJ²
mišljáva -e ž (ȃ)
zastar. mišljenje, miselnost: spoznavati ljudi in njihovo mišljavo / taka je bila tedaj moja mišljava
SSKJ²
mišljênje -a s (é)
1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
// s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
// kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva
4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj zahodnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
♦ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
SSKJ²
mišljênjski -a -o prid. (ē)
knjiž. nanašajoč se na mišljenje: mišljenjski zakoni; mišljenjske teorije / med tekstoma je časovna in mišljenjska razlika
SSKJ²
mišmáš -a m (á) ekspr.
1. prikrito dejanje ali ravnanje, navadno moralno ne neoporečno: vajin mišmaš me ne zanima; v podjetju imajo neki mišmaš; prestar si že za take mišmaše
2. kar je narejeno neskrbno, nekvalitetno: vaš dopis je pravi mišmaš / to ni bil nikak mišmaš, ampak imenitno slavje
SSKJ²
míšnica -e ž (ȋ)
1. zelo strupen bel prah brez okusa: zastrupiti se z mišnico; med hrano je pomešala ščepec mišnice
2. past za miši: nastaviti mišnico; počuti se kot (ujet) v mišnici; pren., ekspr. zakaj bi po nepotrebnem lezli v mišnico; mišnica usode
SSKJ²
mít -a m (ȋ)
1. izročilo, pripoved o nastanku sveta, (nenavadnih) naravnih pojavih, bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: miti odražajo starodavne doživljaje naroda; pisatelj je rad črpal snov iz mnogih mitov; antični, slovanski miti
2. knjiž. zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh: ohranjati, podirati, ustvarjati mite o čem; okrog njega se je spletel cel mit / germanski mit o čistosti rase
SSKJ²
míti míjem nedov., mìl (í ȋ)
knjiž. umivati: droben dež mu mije obraz
SSKJ²
mítičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na mit: mitične osebe; odstraniti mitične primesi iz zgodovinskih virov
    mítično prisl.:
    mitično razlagati pojave
SSKJ²
míting -a m (ȋ)
1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandna prireditev, navadno s političnim govorom in kulturno-zabavnim programom: prirediti miting; govoriti, nastopiti na mitingu; kulturno-prosvetni, politični miting / partizanski miting
2. množično zborovanje, zlasti politično: stranka organizira mitinge in demonstracije; protestni miting
3. šport., navadno s prilastkom tekmovanje, srečanje: nastopiti na mitingu plavalcev; mednarodni atletski miting
● letalski miting javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva
SSKJ²
mitingáš -a m (á)
udeleženec množičnega zborovanja, zlasti političnega: mitingaše so strpali v marice in odpeljali s prizorišča
SSKJ²
mitingáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mitingaše ali miting: mitingaški pohod; mitingaška evforija; mitingaška politika; mitingaško vzdušje
SSKJ²
mitingováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prirejati mitinge: po spopadih so borci mitingovali po vaseh
SSKJ²
mitizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali
    mitizíran -a -o:
    mitizirani dogodki
SSKJ²
mítnica -e ž (ȋ)
nekdaj manjša stavba ali prostor za pobiranje mitnine: ustaviti se pri mitnici; mestna mitnica
SSKJ²
mítničar -ja m (ȋ)
nekdaj uslužbenec, ki pobira mitnino: na mostu so ga prestregli mitničarji
SSKJ²
mitnína -e ž (ī)
nekdaj pristojbina za trgovsko blago, ki se pobira pri mitnicah: plačati, pobirati mitnino ob vhodu v mesto / mitnine prosto blago
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mitnínar -ja m (ȋ)
mitničar
SSKJ²
mitnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mitnino: mitninski prestopek; mitninski zakon
SSKJ²
mítniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mitnico: mitniška hišica / mitniška knjiga
SSKJ²
mitologíja -e ž (ȋ)
bajke v celoti, bajeslovje: pisatelj je zajemal snov iz mitologije / antična, germanska mitologija
// veda o tem: razvoj mitologije
SSKJ²
mitolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mitologijo: slika mitološke vsebine / mitološko bitje
SSKJ²
mitomán -a m (ȃ)
psiht. kdor je bolezensko nagnjen k laganju, pretiravanju: je mitoman
SSKJ²
mítos -a m (ȋ)
knjiž. mit
SSKJ²
mitóza -e ž (ọ̑)
biol. delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome: prva faza mitoze
SSKJ²
mítra -e ž (ȋ)
visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov: nosil je zlato mitro in škofovsko palico / škofovska mitra
SSKJ²
mitraljéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj
♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake
SSKJ²
mitraljéz -a m (ẹ̑)
avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih, strojnica: obstreljevati, streljati z mitraljezom
♦ voj. na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje, težka strojnica
SSKJ²
mitraljéza -e ž (ẹ̑)
knjiž., zastar. mitraljez: streljanje mitraljeze
SSKJ²
mitraljézec -zca m (ẹ̑)
vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca
SSKJ²
mitraljézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mitraljez: mitraljezni rafal
♦ voj. mitraljezno gnezdo
SSKJ²
mitraljíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mitraljirati: bombardiranje in mitraljiranje mesta traja že celo uro
SSKJ²
mitraljírati -am nedov. in dov. (ȋ)
streljati, obstreljevati z mitraljezom: letala bombardirajo in mitraljirajo zbirališča nasprotnikovih čet; mitraljirati s kratkimi rafali
SSKJ²
mitrêj -a m (ȇ)
arheol. svetišče boga Mitre: rimski mitreji na Ptujskem polju
SSKJ²
mívka -e ž (ȋ)
zelo droben naplavljen pesek: kamenje se drobi v pesek in mivko; rečno dno pokriva plast mivke
SSKJ²
mívkast -a -o prid. (ȋ)
pokrit z mivko: pot je bila mivkasta; mivkasto jezersko dno
SSKJ²
míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mizanscéna -e ž (ẹ̑)
gled. razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja, govorjenja glede na vsebino in idejo dela: mizanscene v vseh treh dramah so podobne; njegovo mojstrstvo se kaže v dobri mizansceni in uporabi dekora; režiser je vpeljal groteskno mizansceno
SSKJ²
mizanscénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mizansceno: mizanscenskim detajlom posveča režiser veliko pozornost; mizanscenske domislice / v mizanscenskem pogledu je ta režija nekaj posebnega
SSKJ²
mizantróp -a m (ọ̑)
knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrznik: postati mizantrop / ekspr. ne bodi tak mizantrop in puščavnik
SSKJ²
mizantropíja -e ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrznost: njegova mizantropija je vsem znana
SSKJ²
mizantrópski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe, ljudomrzen: postal je mizantropski in samotarski
SSKJ²
mizár -ja m (á)
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizar skoblja, žaga deske za vrata; izučiti se za mizarja / naročiti pohištvo pri mizarju / pohištveni, stavbni mizar
SSKJ²
mizáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z izdelovanjem lesenih izdelkov, zlasti pohištva: ima kmetijo in po malem mizari / rad je mizaril v očetovi delavnici
SSKJ²
mizárna -e ž (ȃ)
mizarski obrat, mizarska delavnica: rudniško mizarno modernizirajo; vodja mizarne
SSKJ²
mizárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mizarje ali mizarstvo: mizarska delavnica / mizarska obrt / mizarski mojster, pomočnik / mizarski klej, les; mizarsko dleto, kladivo
♦ les. mizarska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem; panelna plošča
SSKJ²
mizárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje lesenih izdelkov, zlasti pohištva: mizarstvo in kolarstvo / preživljati se z mizarstvom z opravljanjem mizarskega poklica
// podjetje, delavnica za to obrt: zaposlen je v stavbnem mizarstvu
SSKJ²
mízast -a -o prid. (í)
podoben mizi: mizaste gore
SSKJ²
mízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mizo: mizni predal; privezali so ga za mizno nogo; rob mizne plošče / mizni pribor, prt namizni pribor, prt / mizna garnitura s fotelji
SSKJ²
mizêren -rna -o prid., mizêrnejši (ȇ)
pog. nezadosten, zelo slab, beden: delati za mizerno plačo; živeti v mizernih razmerah / so prav mizerne kreature / trdil je, da je stanje kulture mizerno
SSKJ²
mizerêre -a m (ȇ)
rel. latinski psalm, zlasti pri pogrebu, z začetkom: Miserere: moliti, peti mizerere
● ekspr. nehaj že s svojim mizererom s tožbami, tarnanjem
♦ med. bruhanje blata
SSKJ²
mizêrija -e ž (é)
pog., ekspr. revščina, beda: vojna je povzročila hudo mizerijo v deželi / moralna mizerija človeštva / pri vsej mizeriji je igralsko življenje zanimivo
● pog., ekspr. kar imajo na prodaj, je prava mizerija je zelo slabo, nekvalitetno
// telesno ali duševno prizadet, slaboten človek: kakšna mizerija si / kot psovka pa straži, mizerija, saj nisi za drugega
SSKJ²
mizêrnost -i ž (ȇ)
pog., ekspr. značilnost mizernega: mizernost predmestnih barak / živeti v veliki mizernosti revščini, bedi
SSKJ²
mízica -e ž (í)
manjšalnica od miza: sedeli so okrog majhne mizice; položiti kaj na mizico; kamnita, lesena mizica / čajna, servirna mizica; klubska mizica; toaletna mizica s toaletnimi potrebščinami; zložljiva mizica; mizica za pisalni stroj, televizor
● ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju
SSKJ²
míznica -e ž (ȋ)
star. predal sredi mize tik pod ploščo: odpreti, zakleniti miznico; vzeti žlico iz miznice
● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen
SSKJ²
míznik -a m (ȋ)
1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi; stolnik: v mladosti je bil carjev miznik
// naslov za plemiča: postali so dedni mizniki / imenovan je za deželnega miznika
2. nar. rženi kruh: Najprej je gospodinja dala na mizo skoraj cel hleb miznika (Prežihov)
SSKJ²
mizogín -a m (ȋ)
knjiž. sovražnik žensk: postati mizogin / literarni mizogin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mižáti -ím nedov. (á í)
imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on
● ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati
    mižé :
    vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju
    mižèč -éča -e:
    glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi
SSKJ²
mižàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. oblačen, mračen: mižav jesenski dan; vreme je bilo mižavo
// medel, nejasen, neizrazit: mižava svetloba
SSKJ²
mížek -žka m (ȋ)
ljubk. otrok: naš mižek spet nagaja
SSKJ²
mja1 tudi m-ja [ḿjá] medm. (m̑-ȃ)
pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti
SSKJ²
mja2 tudi m-ja [ḿjá] člen. (m̑-ā)
pog. izraža (zadržano) pritrjevanje: mja, tu se ne da nič napraviti
SSKJ²
mláčen -čna -o prid., mláčnejši (á ā)
1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak
// ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj
2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen
3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi
// ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor
    mláčno prisl.:
    mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo
SSKJ²
mláčenje -a s (á)
mlatenje: mlačenje žita
SSKJ²
mláčev1 -čve tudi mláčva -e ž (ȃ)
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: pomagati pri mlačvi; začeli so z mlačvijo / ročna, strojna mlačev
// čas takega spravljanja: bilo je ob mlačvi; dolgove poravnava ob mlačvi
SSKJ²
mláčev2 -a -o prid. (á)
nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha
SSKJ²
mláčnež -a m (ȃ)
nav. ekspr. kdor nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: očitajo mu, da je mlačnež; narodni mlačneži in omahljivci
SSKJ²
mláčnost -i ž (á)
lastnost, značilnost mlačnega: mlačnost vode / opojna mlačnost poletnih noči / očitati komu mlačnost; mlačnost oblasti ob incidentih
SSKJ²
mlačva gl. mlačev1
SSKJ²
mlád -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladičȃ)
1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro
// ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju
2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir
// ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir
3. ki ima razmeroma malo let; ant. star2: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo
4. značilen za mladega človeka
a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo
b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile
c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu
5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad
6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje
// ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi
7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica
● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad
♦ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; jezikosl. mlada izposojenka
    mládi -a -o sam.:
    mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, zastar. iz mladega od mladosti; 
prim. mlajši
SSKJ²
mládec -dca m (ȃ)
1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec
2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci
SSKJ²
mladénec -nca m (ẹ̄)
zastar. mladenič, fant: lep in delaven mladenec
SSKJ²
mladénič -a m (ẹ̄)
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: vse mladeniče so poklicali k vojakom; zasnubil jo je črnolas mladenič; lep, postaven mladenič
2. doraščajoča oseba moškega spola: nesrečo je povzročil neznan mladenič; dolgolas mladenič; sedemnajstleten mladenič; ekspr.: taki mladeniči nam ne bodo ukazovali; rosni mladeniči
● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm; ekspr. večni mladenič moški, ki je videti mlajši, kot je v resnici
SSKJ²
mladéniški -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na mladeniče: s polja se je slišalo mladeniško vriskanje / v mladeniških letih je bil navdušen športnik / njegova hoja je še vedno prožna in mladeniška
SSKJ²
mladéništvo -a s (ẹ̄)
knjiž. mladostna, fantovska doba: razvoj od detinstva do mladeništva
SSKJ²
mladénka -e ž (ẹ̄)
knjiž. mlado dekle: zaljubil se je v lepo mladenko; krog, zbor mladenk; mladeniči in mladenke
SSKJ²
mladézen -zni ž (ẹ̑)
zastar. mladina: naša domorodna mladezen; neugnana šolska mladezen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mládež -i ž (ȃ)
ekspr. mladina: vsa mladež ga občuduje; neizkušena mladež
SSKJ²
mladíca -e ž (í)
1. biol. mlada žival ženskega spola pred spolno dozorelostjo: ta žival je še mladica; ima kozo, enoletno mladico; lanska mladica; mladice rac; svinja mladica
♦ čeb. čebelja družina ima veliko mladic; rib. vložiti mladice v potok
2. mladika, poganjek: iz štorov poganjajo mladice; obrezati enoletne mladice; leskova mladica / mladice izpodjeda črv mlade rastline
SSKJ²
mladìč -íča m (ȉ í)
1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev
// živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič
2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev
SSKJ²
mladíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od mladič: mladički so se že izlegli, skotili; gnezdo mladičkov / ekspr. takle mladiček nas ne bo učil
SSKJ²
mladíčen -čna -o prid. (ī)
nar. mlad, mladosten: postregla jima je še mladična ženska / trgati mladične koprive
SSKJ²
mladíčje -a s (ȋ)
zastar. mlade veje, poganjki: mladičje bujno poganja; nasekati hrastovega mladičja
SSKJ²
mladíčka -e ž (ȋ)
žival ženskega spola v prvem obdobju življenja: mačja, pasja mladička; mladiči in mladičke
SSKJ²
mladíka -e ž (í)
enoletni poganjek lesnate rastline: iz debla, štorov so pognale mladike; porezati odvečne mladike; leskova mladika / enoletna mladika; pren., ekspr. iz slavnega rodu je pognala mladika, rodil se je sin
♦ agr. rodna mladika; vrtn. divja mladika ki zraste iz starega tkiva
SSKJ²
mladíkav -a -o prid. (í)
ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / zastar. vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado
♦ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel
SSKJ²
mladíkavec -vca m (í)
slabš. mlad fant: po teh besedah je mladikavec samozavestno odkorakal; negoden mladikavec s kozjo bradico
SSKJ²
mladíkovje -a s (í)
zastar. mlade veje, poganjki: koze obirajo mladikovje; gosto mladikovje
SSKJ²
mladín -a m (ȋ)
1. zastar. mladenič, fant: stari so se jezili na lahkomiselne mladine
2. ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pripadnik naprednejšega, navadno mlajšega rodu: nasprotja med mladini in starini v slovenskih strankah
SSKJ²
mladína -e ž (í)
1. mladi ljudje, zlasti med štirinajstim in petindvajsetim letom: ob večerih se v lokalu zbira mladina; učiti, voditi, vzgajati mladino; avtor je pri mladini zelo priljubljen; delavska, intelektualna, mestna, vaška mladina; vzgojno zanemarjena mladina; poklicno usmerjanje mladine; filmi, revije za mladino / šola za gluho, slepo mladino; moška, ženska mladina; film za šoloobvezno mladino; šolska mladina / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan / Zveza socialistične mladine [ZSM] v socializmu družbenopolitična organizacija za mladino
// ekspr. mlajši ljudje sploh: starejši so modrovali, mladina pa se je zabavala po svoje; možje so se jezili na nepremišljeno mladino
2. pog. člani Zveze socialistične mladine: zborovanje tovarniške mladine / pog. akcijo je organizirala mladina Zveza socialistične mladine
● iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin
SSKJ²
mladínec -nca m (ȋ)
1. v socializmu član mladinske organizacije: progo so gradili mladinci; kongresa so se udeležili mladinci iz vse republike; v akciji sodelujejo pionirji in mladinci
2. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let: nastop članov in mladincev
3. publ. mladenič, fant: mladinci se želijo čim prej osamosvojiti
SSKJ²
mladínka -e ž (ȋ)
1. članica mladinske organizacije: postala je vzorna mladinka
2. šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let: tekmovanje mladink in članic
SSKJ²
mladinoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za mladinoslovje: dela sodobnih mladinoslovcev
SSKJ²
mladinoslôvje -a s (ȏ)
veda o duševnem in telesnem razvoju mladih ljudi: izsledki mladinoslovja
SSKJ²
mladínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mladince ali mladino: sodeluje pri mladinskem listu; mladinska radijska igra; mladinska knjižnica; imeti abonma v mladinskem gledališču / mladinski pevski zbor; javna mladinska oddaja / mladinski pesnik / mladinski kriminal; mladinska psihologija / mladinska delovna brigada; mladinska organizacija; sestanek bo v mladinski sobi / pog. mladinski sestanek sestanek članov mladinske organizacije; mladinska proga proga, ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tekmovati v mladinski in članski konkurenci
SSKJ²
mladíti -ím nedov., mlajèn (ī í)
star. pomlajevati: vrač je trdil, da zna mladiti stare ljudi / sreča mu mladi srce
● nar. v grmovju mladijo kosi imajo mlade
♦ agr. mladiti lan, konopljo goditi
    mladíti se 
    dobivati mlad, mladosten videz: zadnje čase se vidno mladi / ekspr. dvorec se mladi pod spretnimi rokami restavratorjev; pren., ekspr. zemlja se mladi vsako pomlad
SSKJ²
mládje -a stil. mladjè -à s (ā; ȅ ȁ)
mlado drevje, mlad gozd: na poseki raste mladje; krčiti, trebiti mladje; proti vasi prehaja gozd v mladje
// mlade veje, poganjki: iz štora je pognalo mladje; dolgo, močno leskovo mladje; privezati trtno mladje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mládjevec -vca m (ā)
sodelavec revije Mladje: leposlovje mladjevcev
SSKJ²
mlado... ali mládo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na mlad: mladogramatik, mladoslovenec; mladokljun, mladoleten; mladoporočenka
SSKJ²
mládočéh -a m (ȃ-ẹ̑)
pristaš češke buržoazno-liberalne stranke v 19. stoletju: voditelj mladočehov
SSKJ²
mládogramátik -a m (ȃ-á)
jezikosl. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja: vpliv mladogramatikov
SSKJ²
mládohegeljánec -nca m (ȃ-ȃ)
filoz. mladoheglovec
SSKJ²
mládohéglovec -vca m (ȃ-ẹ́)
filoz. pristaš leve smeri heglovstva: bivši mladoheglovec
SSKJ²
mládohéglovski -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na mladoheglovce: mladoheglovski nazori / mladoheglovska smer v nemški filozofiji
SSKJ²
mládokatóliški -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: mladokatoliško gibanje okrog revije Križ na gori / mladokatoliška inteligenca
SSKJ²
mladokljún -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen
SSKJ²
mladokljúnec -nca m (ȗ)
knjiž., ekspr. mlad, neizkušen človek: s temi mladokljunci se menda ne boš prepiral
SSKJ²
mladolés -a m (ẹ̑)
nar. vzhodno mlad, na novo zrasel gozd: srnjak se je skril v gostem mladolesu; bukov mladoles
SSKJ²
mladolét -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
zastar. mladoleten: vsi njegovi otroci so še mladoleti; mladoleta dekleta
SSKJ²
mladoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten
● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne
SSKJ²
mladolétje -a s (ẹ̑)
knjiž. pomlad: toplo mladoletje
SSKJ²
mladolétnica -e ž (ẹ̑)
mladoletna ženska: reševati probleme mladoletnikov in mladoletnic
♦ zool. mladoletnice žuželke z dvema paroma neenakih kril, katerih ličinke živijo v vodi, Trichoptera
SSKJ²
mladolétnik -a m (ẹ̑)
mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov
♦ pravn. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje
SSKJ²
mladolétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na mladoletnike: mladoletniška delinkvenca
♦ pravn. mladoletniško kazensko pravo
SSKJ²
mladolétnost -i ž (ẹ̑)
stanje mladoletnega človeka: zaradi fantove mladoletnosti je bila kazen milejša
SSKJ²
mladomesečína -e ž (í)
bot. praprot s samo enim listom, Botrychium: navadna mladomesečina
SSKJ²
mládonémški -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na napredno gibanje v nemških državah v prvi polovici 19. stoletja, usmerjeno proti obstoječim političnim in kulturnim razmeram: mladonemški pesnik Heine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mládoporočênec -nca m (ȃ-é)
nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: mladoporočenca sta se vselila v novi dom; čestitati mladoporočencema
SSKJ²
mládoporočênka -e ž (ȃ-é)
pravkar ali pred kratkim poročena ženska: družba deklet in mladoporočenk
SSKJ²
mládoslovénec -nca m (ȃ-ẹ́)
pristaš liberalne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: prizadevanja mladoslovencev; mladoslovenci in staroslovenci
SSKJ²
mládoslovénski -a -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na mladoslovence: mladoslovenski voditelji / mladoslovenska generacija
SSKJ²
mladóst -i ž (ọ̑)
1. doba v človeškem življenju od otroštva do zrelih let: mladost hitro mine; burna, vesela mladost; prva, zgodnja, ekspr. rosna, star. zorna mladost / večna mladost
// ta doba pri posameznem človeku: mladost je preživela na deželi; obujati spomine iz mladosti, na mladost / uživati mladost; imel je lepo mladost / v mladosti je veliko potoval; vznes. umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
2. kar je značilno za to dobo: polni so življenja in mladosti / ekspr. iz oči ji sije mladost / zaradi mladosti ga še ne sprejmejo na delo / pooseb. smeh prešerne, razigrane mladosti
● knjiž., ekspr. te ideje so usmerjale mojo mladost mene v mladosti; ekspr. bila je cvet mladosti zelo lepa, mlada; dan mladosti v socializmu praznik mladine Jugoslavije in rojstni dan maršala Tita, 25. maj; štafeta mladosti v socializmu štafeta, pri kateri izbran mladinski delegat v imenu jugoslovanske mladine in narodov Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu ob dnevu mladosti; množična mladinska športna prireditev ob rojstnem dnevu maršala Tita; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
SSKJ²
mladósten -tna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na mladost: mladostni ideali; mladostne zablode; lepa mladostna doživetja / to je moj mladostni prijatelj; objaviti svoje mladostne pesmi / obujati mladostne spomine
♦ ped. mladostna doba doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo
2. po videzu še mlad: čeprav je starejša, je še mladostna in živahna / mladosten obraz
// nav. ekspr. značilen za mladega človeka: hoditi z mladostnimi koraki; mladostna vnema, zagnanost
    mladóstno prisl.:
    mladostno hoditi; mladostno razigran, sproščen
SSKJ²
mladóstnica -e ž (ọ̑)
knjiž. doraščajoča mlada ženska: mladostnice rade posnemajo filmske zvezde; roman je izpoved mladostnice; moda za mladostnice
♦ ped. ženska v dobi med puberteto in zrelostjo
SSKJ²
mladóstnik -a m (ọ̑)
knjiž. doraščajoč mlad moški: mladostnik se je staršem odtujil / to ni domača zabava mladostnikov / ekspr. v njem sta se bojevala mladostnik in mož
♦ ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo
SSKJ²
mladóstniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mladostnike: mladostniško hotenje, ravnanje / mladostniška doba
SSKJ²
mladóstništvo -a s (ọ̑)
knjiž. mladostna doba, adolescenca: otroštvo in mladostništvo
SSKJ²
mladóstnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost mladostnega: ohranjati vitkost in mladostnost; sveža mladostnost njenega obraza
SSKJ²
mládotúrek -rka m (ȃ-ú)
pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države: revolucija, vstaja mladoturkov / gibanje mladoturkov
SSKJ²
mladôven in mládoven -vna -o prid. (ō; á)
star. mlad: mladovno brstje, lubje
♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu
SSKJ²
mladôvje -a in mládovje -a in mladovjè -à s (ȏ; á; ȅ ȁ)
nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje
// mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez
SSKJ²
mladožénec -nca m (ẹ̑)
nar. ženin1: mladoženec in družbani
// mladoporočenec, novoporočenec: obdarovanje mladožencev
SSKJ²
mláhati -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ȃ)
knjiž. mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji
SSKJ²
mláhav -a -o in mlahàv -áva -o prid. (á; ȁ á)
1. ki je brez napetosti, čvrstosti, moči: mlahave mišice; njene roke so bile mlahave / mlahav gib; od bolezni je še mlahav / mlahav obraz
2. ekspr. ki je brez volje, odločnosti: postal je mlahav in neodločen / mlahav značaj / mlahava in slabotna volja
    mláhavo in mlahávo prisl.:
    mlahavo govoriti; prestreljena roka mu mlahavo visi ob telesu
SSKJ²
mláhavost in mlahávost -i ž (á; á)
lastnost, značilnost mlahavega: preprečevati mlahavost mišic / v rokah je čutil mlahavost / ekspr. omahljivost in mlahavost ljudi
SSKJ²
mláj1 -a m (á)
luna, ko je zatemnjena vsa njena površina: mlaj in polna luna / nocoj bo mlaj
// čas, ko je taka luna: od zadnjega mlaja v letu; vreme ob mlaju
SSKJ²
mláj2 -a m (á)
visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mlája -e ž (á)
bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih; konopnica
SSKJ²
mlájev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mlaj1: tiha mlajeva noč / mlajev mesec
SSKJ²
mlájši -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.]
2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec
3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine
♦ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad
SSKJ²
mláka -e ž (á)
1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morja
● ekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode
// manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi
3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha
SSKJ²
mlákar -ja m (ȃ)
nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
SSKJ²
mlákarica -e ž (ȃ)
zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
SSKJ²
mlákica -e ž (á)
manjšalnica od mlaka: vse mlake in mlakice so se posušile / mlakica krvi
SSKJ²
mlakúža -e ž (ú)
1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno
// ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti
2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo
// slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil
3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna
SSKJ²
mlakúžast -a -o prid. (ú)
poln mlakuž: kotanjasta in mlakužasta cesta
// slabš. kalen, umazan: mlakužast studenec / mlakužast vodnjak
SSKJ²
mlakúžen -žna -o prid. (ú ū)
nanašajoč se na mlakužo: mlakužno blato / pes je prišel do potoka in začel lokati mlakužno vodo kalno, umazano / travnik je mlakužen / mlakužno življenje
SSKJ²
mlakúžnica -e ž (ȗ)
zastar. voda v mlakuži, iz mlakuže: žabe v mlakužnici
SSKJ²
mlámol -a m (á)
star. brezno, prepad: pasti v mlamol; globok, temen mlamol / mlamol noči
SSKJ²
mlásk in mlàsk mláska m (ȃ; ȁ á)
posamezen glas pri mlaskanju: slišali so se pridušeni mlaski
// mlaskanje: mlask pri jedi; šalj. mlask poljubov
SSKJ²
mlaskánje in mláskanje -a s (ȃ; á)
glagolnik od mlaskati: glasno mlaskanje / kočijaževo mlaskanje konju
SSKJ²
mláskati -am, in mláskati tudi mlaskáti -am, in mlaskáti -ám nedov. (á ā; á á á; á ȃ)
1. z (naglim) odmikanjem jezika od neba dajati nizke, nezveneče glasove: pri jedi mlaska in cmoka; ob pogledu na klobaso je pes začel mlaskati; poželjivo, sladkosnedno mlaskati / mlaskati z jezikom / ekspr. z užitkom mlaska zadnji grižljaj / čevlji so mlaskali v razmočenem blatu
2. ekspr. dajati mlaskanju podobne glasove: veselo je mlaskal z bičem po zraku
    mlaskajóč -a -e:
    mlaskajoči glasovi; mlaskajoče pitje
SSKJ²
mlaskàv -áva -o in mláskav -a -o prid. (ȁ á; á)
tak, pri katerem se sliši mlaskanje: mlaskavo požiranje / mlaskavi udarci
SSKJ²
mláskniti -em dov. (á ȃ)
z (naglim) odmikom jezika od neba dati nizek, nezveneč glas: zadovoljno mlaskniti z jezikom / mlasknila je z ustnicami cmoknila
SSKJ²
mlàt1 in mlát mláta m (ȁ á; ȃ)
nekdaj orodje ali orožje v obliki sekire na eni in kladiva na drugi strani: tolči, udarjati z mlatom; kamnit, lesen, železen mlat
SSKJ²
mlát2 -í ž (ȃ)
nar. vzhodno mlačev1, mlatev: biti utrujen od mlati / iti v mlat
SSKJ²
mlátec -tca m (ā)
nar. mlatič: mlatci so domlatili; bil je dober mlatec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mlátenje -a s (á)
glagolnik od mlatiti: mlatenje žita / ročno, strojno mlatenje / slišalo se je mlatenje tolkačev / tvoje prazno mlatenje mi že preseda
SSKJ²
mlátev -tve tudi mlátva -e ž (ȃ)
delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: žetvi sledi mlatev; kadi se kot pri mlatvi
// čas takega spravljanja: prišla je mlatev; ob košnji in mlatvi se vračajo domov
SSKJ²
mlatìč -íča m (ȉ í)
kdor mlati (žito): mlatiči so omlatiti vso pšenico; najeti mlatiče; bil je dober mlatič; star. jedel je kot mlatič z velikim tekom
SSKJ²
mlatílec -lca [mlatiu̯ca tudi mlatilca] m (ȋ)
1. mlatič: najeti mlatilce
2. ekspr. kdor tepe, pretepa: bič je prehajal od enega mlatilca k drugemu
SSKJ²
mlatílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mlačev, mlatev ali mlatenje: mlatilni pod / mlatilni stroj mlatilnica
SSKJ²
mlatílnica -e ž (ȋ)
stroj za mlatenje žita: pognati mlatilnico; ropot mlatilnic na vasi
SSKJ²
mlatílničar -ja m (ȋ)
kdor dela z mlatilnico: kombajnarji in mlatilničarji
SSKJ²
mlatíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se mlati: prinašati snope na mlatišče
SSKJ²
mlatítev -tve ž (ȋ)
nar. vzhodno mlačev1, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo
SSKJ²
mlatíti in mlátiti -im nedov., prvi pomen tudi mláčen (ī á)
1. s cepcem, mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja: mlatiti ječmen, pšenico, rž; takrat so še vse mlatili s cepci / mlatiti fižol / pri sosedovih mlatijo
2. ekspr. udarjati, tolči: če še tako mlatiš po žeblju, ga ne boš zabil do kraja / mlatil je z gorjačo po njem; z vso močjo je mlatil po njegovem hrbtu / sovražne baterije spet mlatijo po okopih streljajo
// tepsti, pretepati: neusmiljeno jo je mlatil; mlatila sta se kot za stavo
// zamahovati, mahati: mlatiti po zraku; kot obseden mlati okrog sebe / mlatil je z nogami po zraku brcal
3. slabš. govoriti, pripovedovati: vedno mlati eno in isto; kar je mlatil na sestanku, so vse objavili / take je mlatil, da je bilo joj
4. ekspr. jesti: vse življenje je mlatil močnik / otroci z velikim tekom mlatijo žgance
● ekspr. mlatiti prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; ekspr. kadar se ga malo napije, mlati na levo in desno vse kritizira, obsoja
SSKJ²
mlatva gl. mlatev
SSKJ²
mléč -a m (ẹ̑)
bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu; škrbinka: navadni mleč
SSKJ²
mléčec -čca m (ẹ̑)
nar. mleček: ta rastlina ima strupen mlečec / za svinjo je nabirala neki mlečec
SSKJ²
mléček -čka m (ẹ̄)
1. mleku podoben sok nekaterih rastlin, navadno bel: v koreninah in steblih je bel mleček; iz odsekane veje kaplja gost mleček
// mleku podobna tekočina sploh: te žleze izločajo nekak mleček
2. rastlina z lepljivim, mleku podobnim sokom: ob plotovih raste mleček
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias; ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; čeb. matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel
SSKJ²
mléčen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na mleko:
a) mlečne sestavine / mlečna maščoba
b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi
c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija
2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno
3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže
4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
♦ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja
    mléčno prisl.:
    mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek
SSKJ²
mléčkast -a -o prid. (ẹ̄)
podoben mlečku: nastala je mlečkasta zmes
SSKJ²
mléčnat -a -o prid.(ẹ̄)
podoben mleku: iz makove glavice se je pocedil mlečnat sok / megla je postajala vse bolj mlečnata / koruza je še mlečnata ima še mehko, kašasto zrnje
    mléčnato prisl.:
    mlečnato rdeč senčnik
SSKJ²
mléčnež -a m (ẹ̄)
nav. slabš. mlad, neizkušen človek: polk sestavljajo sami mlečneži / kot nagovor kaj boš ti, mlečnež
SSKJ²
mléčnica -e ž (ẹ̄)
1. knjiž. mlekarica, molznica1: posestvo redi šeststo mlečnic / krava je dobra mlečnica
2. nar. prostor za hlajenje in shranjevanje mleka: odnesti mleko v mlečnico
3. bot. lističasta goba z brezbarvnim ali obarvanim mlečkom, Lactarius: užitne in strupene mlečnice / poprova mlečnica
♦ bot. mlečnice rastline z zelo drobnimi cveti v socvetjih, Euphorbiaceae
SSKJ²
mléčnik -a m (ẹ̄)
1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mléčnjak -a m (ẹ̄)
1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: to je napravil kak mlečnjak; tak mlečnjak me že ne bo učil
2. zastar. mlečni zob: izpuliti otroku zadnji mlečnjak
SSKJ²
mlečno... ali mléčno... prvi del zloženk (ẹ́)
nanašajoč se na mlečen: mlečnokislinski; mlečnozobec
SSKJ²
mléčnokislínski -a -o prid. (ẹ́-ȋ)
biol., v zvezah: mlečnokislinske bakterije bakterije, ki povzročajo, da se pri vrenju sladkor spreminja v mlečno kislino; mlečnokislinsko vrenje vrenje, ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije
SSKJ²
mléčnost -i ž (ẹ́)
vet. zmožnost, sposobnost za dajanje mleka: mlečnost raste, upada; večati mlečnost krav z dobro krmo / doba mlečnosti
// količina mleka, pridobljenega z molžo: povprečna mlečnost teh krav je tri tisoč litrov mleka / dnevna, letna mlečnost
SSKJ²
mlečnozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
nav. slabš. mlad, neizkušen: mlečnozoba zaljubljenca; preveč si še mlečnozob, da bi ukazoval
SSKJ²
mlečnozóbec -bca m (ọ̑)
nav. slabš. mlad, neizkušen človek: namesto krepkih mož so nam poslali četo mlečnozobcev / v politiki je še mlečnozobec / kot nagovor ti pa kar molči, mlečnozobec
SSKJ²
mlečnozóbež -a m (ọ̑)
zastar. mlečnozobec: ne mislite, da je to kak mlečnozobež, prav resen človek je
SSKJ²
mlečnozóbnež -a m (ọ̑)
mlečnozobec: ta mlečnozobnež ga že ni pretepel
SSKJ²
mlékar1 -ja m (ẹ̑)
moški, ki nosi ali razvaža mleko: mlekar je pripeljal premalo mleka; mlekarji in mlekarice
SSKJ²
mlekár2 -ja m (á)
delavec v proizvodnji mlečnih izdelkov: stavka mlekarjev in pekov
SSKJ²
mlékarica -e ž (ẹ̑)
1. ženska, ki nosi ali razvaža mleko: mlekarica prinese mleko okrog osmih; cize branjevk in mlekaric / bila je mlekarica
2. žival, ki daje mleko, zlasti krava: v hlevu ima tri mlekarice / dobra, slaba mlekarica / koza, krava mlekarica
SSKJ²
mlekaríja -e ž (ȋ)
zastar. mlekarstvo: začel je z mlekarijo
SSKJ²
mlekáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se s pridobivanjem in (pre)prodajo mleka: mlekariti po starem
SSKJ²
mlekárka -e ž (á)
delavka v proizvodnji mlečnih izdelkov: mlekarji in mlekarke
SSKJ²
mlekárna -e ž (ȃ)
podjetje, obrat za zbiranje, predelovanje mleka: zadruga je dobila novo mlekarno; mestne mlekarne; organizacija dela v mlekarni
// prodajalna mleka in zlasti mlečnih izdelkov: mleko in kruh kupuje v bližnji mlekarni; prodajalka v mlekarni
SSKJ²
mlekárnica -e ž (ȃ)
agr. prostor, navadno pri hlevu, za hlajenje in shranjevanje mleka: ob hlevih gradijo moderno mlekarnico
SSKJ²
mlékarski1 -a -o (ẹ̑)
pridevnik od mlékar: mlekarski voz
SSKJ²
mlekárski2 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mlekárje ali mlekarstvo: mlekarsko podjetje / mlekarska šola / mlekarski tehnik strokovnjak za mlekarstvo s srednjo izobrazbo
SSKJ²
mlekárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem in predelovanjem mleka: mlekarstvo in maslarstvo v planinah
SSKJ²
mlékast -a -o prid. (ẹ́)
podoben mleku: beli mleček ni vedno mlekast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mlékce -a s (ẹ̄)
star. manjšalnica od mleko: sladko mlekce
SSKJ²
mlékec -kca m (ẹ̑)
otr. manjšalnica od mleko: spij še malo mlekca
SSKJ²
mléko -a s (ẹ́)
1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko
// taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; bivolje, kamelje, kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu
2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu; riževo, sojino mleko mlečni nadomestek iz riževih, sojinih zrn
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; pasterizirati mleko s krajšim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati bakterije, klice v tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno ki ima najmanj 3,2 % mlečne maščobe, posneto mleko ki ima manj kot 1,6 % mlečne maščobe; trajno mleko sterilizirano; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode
SSKJ²
mlekojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž., ekspr. kdor (rad) je mleko: postal je mlekojed
// mlad, neizkušen človek: nadlegoval jo je neki mlekojed / kot nagovor ti pa molči, mlekojed
SSKJ²
mlekojéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
knjiž. ki (rad) je mleko: ta družina je bila mlekojeda / ekspr. hiša je polna mlekojedih prijateljev mačk
SSKJ²
mlekojédec -dca m (ẹ̑)
knjiž. kdor (rad) je mleko: biti mlekojedec
// ekspr. mlad, neizkušen človek: takrat sem bil še mlekojedec
SSKJ²
mlekomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo svežega mleka, ki se ob naročilu natoči v steklenico: postaviti mlekomat; uporaba mlekomata
SSKJ²
mlekomér -a m (ẹ̑)
agr. priprava za merjenje gostote mleka; galaktometer
SSKJ²
mlekosès in mlekosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
slabš. mlad, neizkušen človek: tak mlekoses, skoraj še otrok, pa nas bo učil
SSKJ²
mlékovec -vca m (ẹ́)
min. belo prosojni različek kremena:
SSKJ²
mlekovòd -óda m (ȍ ọ́)
agr. naprava iz cevi, črpalke in posode za dovajanje mleka: v mlekarnici so nameščeni mlekovodi in zbiralniki za mleko
SSKJ²
mlênje -a s (é)
star. mletje: plačilo za mlenje žita / mlenje lesa
SSKJ²
mlésti môlzem [mou̯zem] nedov. (ẹ́ ó)
star. molsti: gospodinja je šla mlest / zaradi slabe hrane je začela krava manj mlesti
SSKJ²
mlétev -tve ž (ẹ̑)
mletje: žito za mletev / mletev sadja / pogledala je v grot, koliko je še mletve
SSKJ²
mléti méljem nedov., mêlji meljíte (ẹ́)
1. z napravo drobiti žito: mlinar melje; mleti ječmen, koruzo, pšenico; mleti za peko; prinesti, pripeljati mlet / mleti na kamen z mlinskim kamnom; takrat so še mleli na žrmlje / ti mlini več ne meljejo ne obratujejo
// s pripravo, napravo drobiti kako drugo snov sploh: mleti kavo; mleti les, rudo / mleti meso / ta mlinček drobno melje
// z napravo razkosavati sadje: jabolka pred stiskanjem meljejo
2. ekspr. drobiti, treti1: voz je s svojo težo mlel nasuto kamenje; z nogami je mlel suhe vejice
3. ekspr. uničevati, rušiti: potres je mlel človeška bivališča / domača armada je čedalje bolj mlela nasprotnikovo vojsko
4. ekspr. jesti (kaj tršega): s pravo slastjo je mlel suho sadje; krave so mlele s slamo pomešano seno; učenci so jemali iz torb malico in mleli, kakor da že nekaj dni niso jedli / mleti z zobmi
// premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so mlele; ustnice so mu mlele
5. nav. ekspr. hitro delati ponavljajoče se gibe: postovka visoko v zraku melje (s perutmi); otrok je ves čas mlel z nogami brcal
6. slabš. govoriti, pripovedovati: ne melji neumnosti; kar naprej melje eno in isto; poslušam, kaj melješ / zadevo je mlela vsa vas z velikim veseljem govorila o njej
// enolično, počasi igrati: godba je mlela koračnico; lajna otožno melje popevko / na nočni omarici je mlela budilka zvonila
7. ekspr. misliti, premišljevati: nekaj melje v sebi; ne vem, kaj se mu melje v glavi / z notranjim predmetom mlel je jezne, maščevalne misli
● brezoseb. še dolgo bomo hodili, ker tako melje (pod nogami) ker se noge ugrezajo v sipek sneg, pesek; ekspr. njen jezik neprestano melje ona neprestano govori; ekspr. življenje me je takrat mlelo doletevale so me velike nesreče; ekspr. veter je mlel sneg mešal, vrtinčil; nar. mleti na bel(i), črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; ekspr. konja sta mlela v celo hodila, šla; ekspr. vrtalni stroj je mlel v skalo vrtal; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
    mlèn -êna -o nar.
    mlet, zmlet: mlinarja je vprašal, kdaj bo (žito) mleno
    mlét -a -o:
    mleta kava; drobno mleta kuhinjska sol; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu
SSKJ²
mlétje -a s (ẹ̄)
glagolnik od mleti: drobno, grobo mletje; mletje žita / mletje lesa, rude / pogledala je v grot, koliko je še mletja kar se melje / slišati je bilo samo mletje z usti
SSKJ²
mlév -í ž, daj., mest. ed. mlévi (ẹ̑)
star. mletje: na večer je bila mlev končana
SSKJ²
mlévec -vca m (ẹ̑)
1. delavec, ki dela pri napravi, stroju za mletje: mlevec premoga, rud
2. zastar. kdor prinese, pripelje v mlin mlet žito: mlevci so čakali na moko
SSKJ²
mléven -vna -o prid. (ẹ̄)
ki se rabi za mletje: mlevne naprave; mlevna posoda / mlevno blago; mlevno žito
♦ vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano
SSKJ²
mlévka -e ž (ẹ̑)
zastar. mivka: hoditi po mokri mlevki ob Savi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mlevnína -e ž (ī)
plačilo za mletje žita: plačati mlevnino
SSKJ²
mlévski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na mletje: mlevski odpadki / mlevski izdelki / mlevsko dovoljenje
SSKJ²
mlévščina -e ž (ẹ̄)
plačilo za mletje žita; mlevnina: plačati mlevščino
SSKJ²
mlezívo -a s (í)
agr. kravje mleko prve dni po porodu: mlezivo je posesal teliček; delati skuto iz mleziva
♦ biol. izloček mlečne žleze ob koncu nosečnosti in takoj po porodu
SSKJ²
mlézva -e ž (ẹ̄)
nar. mlezivo: mlezvo je popil teliček
SSKJ²
mlín -a m (ȋ)
1. naprava za mletje žita: pognati, ustaviti mlin; popraviti mlin; nasuti žito v mlin / ob vodi enakomerno klopota mlin; mlin melje, stoji; potok žene nekaj mlinov in žag; jezik ji teče kot mlin / parni, ročni, vodni mlin; valjčni mlin; mlin na veter; mlin na kamne pri katerem drobijo zrnje mlinski kamni / zmes je pripravljena za mlin / ob potočku so otroci postavljali mline mlinčke; pren., ekspr. življenje ga je potegnilo v svoj mlin; mlin časa ga je zmlel; priti v mlin opravljivosti
// stavba ali prostor s tako napravo: ob potoku stoji mlin; iti v mlin; zapuščen mlin / plavajoči mlini na Muri / dati nekaj pšenice v mlin; nesti, peljati v mlin
2. naprava za mletje kake druge snovi: žerjav prenaša rudo v mlin; mlin za cement, papir, premog, sadje / grozdni, kavni, sadni mlin
● slabš. neprestano vrti svoj mlin govori; ekspr. goniti, speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. boš že še prinesel v moj mlin še boš potreboval mojo pomoč; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ etn. babji mlin naprava, v kateri se za pusta starejše ženske šeme spremenijo v mlada dekleta; panjske končnice z babjim mlinom; igr. mlin položaj treh kamenčkov istega igralca v eni vrsti na igralni deski z mrežastimi liki; igra, v kateri se sestavljajo iz kamenčkov taki položaji; strojn. kroglični mlin; palični mlin; mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi; zool. mlin del ptičjega želodca z močno mišičnato steno
SSKJ²
mlínar -ja m (ȋ)
kdor melje, predeluje žito: postati mlinar; dober mlinar / biti pri mlinarju
// lastnik mlina (za žito): hči bogatega mlinarja
♦ zool. hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom, Polyphylla fullo
SSKJ²
mlínarček -čka m (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od mlinar: ko boš velik, boš mlinarček
♦ zool. ptica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
SSKJ²
mlínarica -e ž (ȋ)
1. žena lastnika mlina (za žito): mlinarica mu je dala kos kruha
2. nar. palica (za opiranje): mahoma je segel z desnico pod nizko hišno streho, potegnil izpod trama krepko gabrovo mlinarico in divje zamahnil proti ženi (Prežihov)
SSKJ²
mlináriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z mletjem, predelavo žita: tu je mlinaril že nekaj let
SSKJ²
mlínarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mlinarje ali mlinarstvo: mlinarske storitve / mlinarski delavec, tehnik / mlinarska hči / mlinarska industrija, obrt
♦ agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje; tekst. mlinarska mreža redka tkanina v sukljani vezavi
SSKJ²
mlínarstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z mletjem, predelavo žita: razvoj mlinarstva pri nas
SSKJ²
mlínček -čka m (ȋ)
1. ekspr. manjšalnica od mlin: ob potoku je klopotal mlinček; jezik mu drdra kot mlinček
2. igrača, ki predstavlja mlinsko kolo: otroci so ob vodi delali, postavljali mlinčke
3. gospodinjska priprava za mletje kave, orehov: vrteti mlinček / električni mlinček; kavni mlinček; mlinček za kavo
4. del ptičjega želodca z močno mišičnato steno: kokošja jetra, mlinček in kremplje je vrgel psu
● pog. mlinček ročni računski stroj(ček); molilni mlinček zlasti v tibetanskem okolju priprava za mehanično opravljanje molitev
SSKJ²
mlínčiti -im nedov. (í ȋ)
povzročati, da kaj pod pritiskom spreminja obliko, se iznakažuje: roka je nervozno mlinčila ogorek v pepelniku
SSKJ²
mlínec -nca m (ī)
nav. mn. pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa: peči mlince / koruzni, pšenični mlinci / jesti poparjene mlince
SSKJ²
mlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mlin: mlinski stroji; mlinsko sito / mlinski kamen kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja; mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina / mlinski jez / mlinska industrija
● ekspr. potok žene žage in mlinske kamne mline; bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja izraža veliko ogorčenje, obsodbo; knjiž. ta človek mi je mlinski kamen za vratom zelo veliko breme
♦ teh. mlinska gred gred, ki vrti zgornji mlinski kamen
SSKJ²
mlínščica -e ž (ȋ)
knjiž. del potoka ali reke, speljan k mlinu: mlinščica je zelo narasla
SSKJ²
mlívka -e ž (ȋ)
zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi
SSKJ²
mm1 [ḿm] medm. (m̑)
1. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: mm, so klobase dobre; mm(m), kako lepa ruta
2. izraža obotavljanje, pomislek: mm, nekam čudno diši
SSKJ²
mm2 [ḿḿ] medm. (m̑-m̑)
nadomešča besedilo pri petju (z mrmranjem): mm, mm(m), je družba spremljala znani napev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mnemotéhničen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen
SSKJ²
mnemotéhnika -e ž (ẹ́)
tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki
// veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko
SSKJ²
mnênje -a s (é)
1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje
// s prilastkom dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole
2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole
3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem
// kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja
● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo
SSKJ²
mnênjski -a -o prid. (ē)
publ. nanašajoč se na mnenje: rezultati mnenjske raziskave / mnenjska anketa anketa o mnenju
SSKJ²
mnóg -a -o prid. (ọ̑)
mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki
// ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla
SSKJ²
mnógo prisl. (ọ̑)
1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti
// v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to
2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo
SSKJ²
mnogo... ali mnógo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na večje, veliko število: mnogoceličar, mnogonacionalen, mnogostranost / mnogoštevilen
SSKJ²
mnogobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je mnogih barv: mnogobarvna tkanina
♦ min. mnogobarvni mineral mineral, ki je v presevni svetlobi glede na smer opazovanja različno obarvan
SSKJ²
mnogobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje
    mnogobesédno prisl.:
    mnogobesedno je opozarjal na probleme
SSKJ²
mnogobòj -ôja m (ȍ ó)
šport. tekmovanje v več panogah: tekmovati, zmagati v mnogoboju / atletski, telovadni mnogoboj
SSKJ²
mnogobójec -jca m (ọ̑)
šport. športnik, ki se ukvarja z mnogobojem, zlasti atletskim: izkazal se je kot odličen mnogobojec
SSKJ²
mnogobóštvo -a s (ọ̑)
vera, verovanje v več bogov: enoboštvo in mnogoboštvo
SSKJ²
mnogobóžec -žca m (ọ̑)
kdor veruje v več bogov:
SSKJ²
mnogobrójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
SSKJ²
mnogocéličar -ja m (ẹ̑)
nav. mn., biol. mnogocelična žival ali rastlina: nastanek, razvoj mnogoceličarjev
SSKJ²
mnogocéličen -čna -o prid. (ẹ̑)
biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja
♦ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem
SSKJ²
mnogocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina
SSKJ²
mnogocvétnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic
SSKJ²
mnogočlénar -ja m (ẹ̑)
nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz mnogo členov, Polymeria: deblo mnogočlenarjev
SSKJ²
mnogočlénik -a m (ẹ̑)
mat. izraz, ki ima več členov:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mnogočlénski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki je iz mnogo členov: mnogočlenska veriga
♦ mat. mnogočlenski izraz mnogočlenik
SSKJ²
mnogoglásen -sna -o prid. (ā)
ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje
♦ glasb. mnogoglasno petje večglasno petje
SSKJ²
mnogoglásje -a s (ȃ)
glasb. večglasje: začetki mnogoglasja
SSKJ²
mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj
2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
SSKJ²
mnogoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami:
SSKJ²
mnogojezíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar
2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela
SSKJ²
mnogojezíčnost -i ž (ȋ)
znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov
SSKJ²
mnógokàj mnógočésa zaim. (ọ̑-ȁ ọ̑-ẹ̄)
knjiž. marsikaj: on bi ti vedel mnogokaj povedati; v mnogočem se ločiva
SSKJ²
mnógokatéri -a -o zaim. (ọ̑-ẹ̄)
knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč
SSKJ²
mnógokdàj prisl. (ọ̑-ȁ)
knjiž. marsikdaj: mnogokdaj je obiskal tudi mene
SSKJ²
mnógokdó mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄)
star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč
SSKJ²
mnógokjé prisl. (ọ̑-ẹ̄)
knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi
SSKJ²
mnógokód prisl. (ọ̑-ọ̄)
knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno
SSKJ²
mnogokóten -tna -o prid. (ọ̑)
ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla
♦ arhit. mnogokotna apsida
SSKJ²
mnogokótnik -a m (ọ̑)
geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle
SSKJ²
mnógokrat prisl. (ọ̑)
izraža mnogo ponovitev: na Triglavu sem bil že mnogokrat
// s primernikom izraža visoko stopnjo: uradno sporočilo govori o desetih ranjenih, vendar utegne biti število mnogokrat večje
SSKJ²
mnogokráten -tna -o prid. (ā)
ki ima mnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo
♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov
SSKJ²
mnogokrátnik -a m (ȃ)
mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: poiskati dva mnogokratnika števila šest / najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
SSKJ²
mnogokrátnost -i ž (ā)
lastnost, značilnost mnogokratnega: mnogokratnost ponovitev
♦ mat. mnogokratnost korena
SSKJ²
mnogoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mnogolíčen -čna -o prid. (ī)
1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi
2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge
♦ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov
SSKJ²
mnogolíčje -a s (ȋ)
knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: dogodki so prinesli v njegovo življenje nekaj mnogoličja / v tem človeku je združeno mnogoličje dobrih in slabih lastnosti
SSKJ²
mnogolíčnost -i ž (ī)
knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti
♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah
SSKJ²
mnogolíkost -i ž (ī)
knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogolikost narodov in barv v deželi / obravnavati svet v vsej njegovi mnogolikosti
SSKJ²
mnogolísten -tna -o prid. (ȋ)
nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke
♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi
SSKJ²
mnogomilijónski -a -o prid. (ọ̑)
nav. ekspr. ki obstoji iz mnogo milijonov ljudi: mnogomilijonski narod; mnogomilijonska organizacija; utrip mnogomilijonskega mesta
SSKJ²
mnogomóštvo -a s (ọ̑)
zakon žene z več možmi hkrati: živeti v mnogomoštvu
// spolno življenje ženske z več moškimi hkrati: obsojati, preganjati mnogomoštvo
SSKJ²
mnogonacionálen -lna -o prid. (ȃ)
večnacionalen: mnogonacionalna država / značaj te države je mnogonacionalen
SSKJ²
mnogonároden -dna -o prid. (á)
knjiž. večnacionalen: mnogonarodna država
SSKJ²
mnogonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima več nog: mnogonoga žival
SSKJ²
mnogonóžec -žca m (ọ̑)
žival, ki ima več nog: dvonožci in mnogonožci
● ekspr. pazi, da te v gozdu ne popade kak mnogonožec žival
SSKJ²
mnogoobrázen -zna -o prid. (ā)
knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: mnogoobrazni občutki / mnogoobrazna narava
SSKJ²
mnogoobráznost -i ž (ā)
knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoobraznost občutkov / mnogoobraznost pokrajine; pisatelja je zanimalo življenje v vsej svoji mnogoobraznosti
SSKJ²
mnogopísec -sca m (ȋ)
nav. ekspr. pisatelj, ki mnogo piše: šarlatanski literat in mnogopisec
SSKJ²
mnogopomémben -bna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. zelo pomenljiv: mnogopomemben nasmešek, pogled / zastar. čarovnik je govoril skrivnostne mnogopomembne besede zelo pomembne
    mnogopomémbno prisl.:
    mnogopomembno zavzdihniti
SSKJ²
mnogopoménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima mnogo pomenov: mnogopomenske besede
SSKJ²
mnogopovéden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. vsebinsko bogat: mnogopoveden stavek
SSKJ²
mnogoródnica -e ž (ọ̑)
med. ženska, ki je mnogokrat rodila: do nenadnega poroda pride običajno le pri mnogorodnicah
SSKJ²
mnogoseménski -a -o prid. (ẹ̑)
bot. ki ima več semen: mnogosemenski plod, strok; mnogosemenska jagoda
SSKJ²
mnogostránost -i ž (ā)
lastnost, značilnost mnogostranskega: igralčeva, pisateljeva mnogostranost / publ. mnogostranost kmečkega dela mnogovrstnost, raznovrstnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
mnogostránski -a -o prid. (á)
1. publ. mnogovrsten, raznovrsten: mnogostransko kmečko delo; opisal je mnogostransko delovanje zaslužnega jubilanta / mnogostranska državna intervencija v gospodarstvu
2. ki se ukvarja z mnogo stvarmi: mnogostranski človek
3. večstranski: mnogostranska pogodba
    mnogostránsko prisl.:
    mnogostransko osvetliti kaj
SSKJ²
mnogostránskost -i ž (á)
lastnost, značilnost mnogostranskega: občudoval je njegovo mnogostranskost; mnogostranskost in specializiranost
SSKJ²
mnogoščetínec -nca m (ȋ)
nav. mn., zool. mnogočlenarji z več ščetinami na vsakem obročku, Polychaeta: morski mnogoščetinci
SSKJ²
mnogoštevílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. številen: v sijaju mnogoštevilnih luči / oče mnogoštevilne družine
SSKJ²
mnogoštevílnost -i ž (ȋ)
knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico
SSKJ²
mnogotér -a -o prid. (ẹ̑) star.
1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni
2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost
SSKJ²
mnogotéren -rna -o prid. (ẹ̑)
star. mnogovrsten, raznovrsten: individualne razlike so mnogoterne / mnogoterna drobnarija
SSKJ²
mnogotérnost -i ž (ẹ̑)
star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri
SSKJ²
mnogotérost -i ž (ẹ̑)
star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev
SSKJ²
mnogovéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki mnogo ve: mnogoveden človek
SSKJ²
mnogovézje -a s (ẹ̑)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja
SSKJ²
mnogovŕsten -tna -o prid.(ȓ)
ki je mnogih vrst: mnogovrstni opravki; na oknih so cvetele mnogovrstne rože; ima mnogo mnogovrstnih težav; opravljati mnogovrstna dela / mnogovrsten trud; njegovo mnogovrstno slovstveno delovanje
    mnogovŕstno prisl.:
    mnogovrstno preoblikovati tuje vplive
SSKJ²
mnogovŕstnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost mnogovrstnega: v reviji pogrešam mnogovrstnosti; mnogovrstnost opravkov / mnogovrstnost njegovega dela
SSKJ²
mnogoznáčen -čna -o prid. (ȃ)
publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate
SSKJ²
mnogožénec -nca m (ẹ̑)
kdor živi v mnogoženstvu:
SSKJ²
mnogožénstvo -a s (ẹ̑)
zakon moža z več ženami hkrati: živeti v mnogoženstvu
// spolno življenje moškega z več ženskami hkrati: obsojati mnogoženstvo
SSKJ²
mnóštven -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. množičen: mnoštveni pojavi / mnoštveni pomor
♦ ekon. mnoštvena proizvodnja množična proizvodnja
    mnóštveno prisl.:
    ljudje so se mnoštveno uprli okupatorju
SSKJ²
mnóštvo -a s (ọ̑)
knjiž. razmeroma veliko število: mnoštvo ljudi; ukvarjal se je z mnoštvom problemov; slišal sem mnoštvo novih besed / mnoštvo hrane velika količina / to se je pojavilo v velikem mnoštvu v veliki množini
// množica, ljudstvo: mnoštvo stoji nasproti veliki osebnosti
SSKJ²
mnóž -í ž (ọ̑)
zastar. množica, mnoštvo: posamezniki se dajo pridobiti, množ pa ne; stranka ima za seboj množ / imel je množ otrok
SSKJ²
mnóžen -žna -o prid. (ọ̑)
zastar. številen: zbrana je množna družba pisalcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
množênec -nca m (é)
mat. število, ki se množi: množenec in množitelj
SSKJ²
množênje -a s (é)
glagolnik od množiti:
a) razlagati množenje; množenje enic, potenc; znak za množenje / okrajšano množenje hitrejše množenje, pri katerem se množi samo s približno vrednostjo množitelja
b) množenje premoženja
SSKJ²
mnóžestven -a -o prid. (ọ̑)
zastar. množičen: množestvene aretacije, usmrtitve / množestveni predmeti
SSKJ²
mnóžica -e ž (ọ̑)
1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava množica; množica gledalcev; psihologija množice; šum, vpitje množice / množica ljudi
2. nav. mn. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji: množice so začele vse glasneje izražati politične zahteve; popeljati množice v boj; voditi množice; politično vodstvo se je ločilo od množic; delovne, ekspr. najširše ljudske množice; neosveščena, knjiž. brezimna množica; ideološki vpliv na množice; politično delo med množicami; povezanost političnega vodstva z množicami / kmečke, proletarske množice / anonimna množica velemest prebivalstvo
3. nav. ekspr., z rodilnikom razmeroma veliko število česa: v zraku je množica živih bitij; množica misli; pregledal je celo množico otrok; zaradi množice drugih obveznosti te nisem mogel obiskati; množica najraznovrstnejših rib / pomoriti je dal cele množice; pripravljeni so bili umirati v množicah
4. mat. skupina predmetov iz našega nazornega ali miselnega sveta, ki jo imamo za celoto: sestaviti množico / teorija množice / delna množica ki je del kake množice; diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0; ekvivalentna množica pri kateri ima vsak njen element ustrezen element v drugi množici; osnovna ali univerzalna množica ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; moč množice število elementov množice
SSKJ²
mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na množico:
a) publ. elitna in množična kultura / ta avto je množično vozilo ljudsko
b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; pravn. množični morilec morilec, ki ubije več oseb v krajšem času, navadno naenkrat in v okviru istega dogodka; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja
    mnóžično prisl.:
    množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
SSKJ²
mnóžičnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilost množičnega: množičnost zimskega športa / prizadevati si za množičnost gibanja, organizacije / žival je škodljiva zaradi svoje množičnosti številnosti
SSKJ²
množílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se uporablja za množenje: množilni znak / večja števila so pogosto napisana v množilni obliki
♦ jezikosl. množilni števnik števnik, ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari
SSKJ²
množína -e ž (í)
1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah
2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino
3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi
4. jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
● ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več
SSKJ²
množínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na množino:
a) množinski orodnik; množinske končnice / množinski samostalnik samostalnik, ki ima samo množino
b) množinski izdelek / zastar. množinsko preseljevanje množično
♦ ekon. množinska proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu
    množínsko prisl.:
    kobilice se pojavljajo množinsko v velikih množinah
SSKJ²
množítelj -a m (ȋ)
1. knjiž. kdor kaj veča, povečuje: množitelj kapitala
2. mat. število, s katerim se množi: množenec in množitelj
SSKJ²
množítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od množiti: v kraju so bile vse možnosti za množitev novih obratov / nagla množitev prebivalstva v mestih / proučevati množitev rastlin razmnoževanje
SSKJ²
množíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj številnejše: s spretno igro je hitro množil frnikole; izostanki pri delu so se množili; nasprotniki se množijo, prijatelji se pa umikajo; počitniške hišice so se ob reki hitro množile
// delati kaj večje: množiti bogastvo, premoženje; delo se mu je množilo / z vprašanji o bolečinah so bolnici množili trpljenje večali, povečevali
2. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: zna že množiti in deliti; množiti s pet
● zastar. svoje pesmi je množil na pisalni stroj razmnoževal
    množíti se 
    1. dobivati čedalje večje število primerkov, članov: njegova knjižnica se hitro množi; to ljudstvo se množi
    2. razmnoževati se: rastline se množijo na različne načine
    ♦     biol. nespolno se množiti
    množèč -éča -e:
    množeči se neuspehi; hitro množeče se bogastvo
SSKJ²
mnóžje -a s (ọ̑)
zastar. množica: gledal je prerivajoče se množje pred seboj / zbralo se je množje ljudi
SSKJ²
móa -e ž (ọ̑)
pal. v holocenu izumrla velika, noju podobna ptica: najti kosti in jajčne lupine moe
SSKJ²
moaré -êja m (ẹ̑ ȇ)
papir., tekst. tkanina, papir s svetlikajočim se vzorcem lesnih letnic: obleka iz moareja
// svetlikajoč se vzorec lesnih letnic na tkanini, papirju: vtisniti moare v tkanino; papir z moarejem; v prid. rabi: moare efekt
SSKJ²
moarírati -am nedov. in dov. (ȋ)
papir., tekst. vtiskovati svetlikajoč se vzorec lesnih letnic v tkanino, papir: moarirati papir, tkanino
    moaríran -a -o:
    moarirani taft; površina kože je lepo moarirana
SSKJ²
mób -a m (ọ̑)
knjiž., zastar. drhal, sodrga: športni mob je vdrl na nogometno igrišče; velikomestni mob
SSKJ²
mobbing gl. mobing
SSKJ²
móbi -ja m (ọ̑) pog.
mobilni telefon, mobilnik: iz meditiranja ga je iztrgalo zvonjenje mobija; v prid. rabi: mobi račun; mobi uporabnik; mobi kartica
SSKJ²
móbi... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na manjši brezžični prenosni telefon: mobiračun in mobi račun, mobiuporabnik in mobi uporabnik, mobikartica in mobi kartica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
móbikártica in móbi kártica -e ž (ọ̑-ȃ)
kartica s številko, s katero uporabnik na mobilni telefon prenese vnaprej plačan znesek za uporabo storitev mobilnega operaterja: kupiti mobikartico za pet, deset evrov; napolniti mobilnik z mobikartico; zbiralci mobikartic; telekartica in mobikartica / motivi na mobikarticah
SSKJ²
mobílec -lca m (ȋ) pog.
mobilni telefon, mobilnik: na mobilcu je videl, da ima nekaj neodgovorjenih klicev
SSKJ²
mobílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž.
1. gibljiv, premičen: mobilni del vrat / mobilni bolnik bolnik, ki se lahko sam premika, hodi; sklep ni mobilen
2. prenosen, prestavljiv: mobilen stroj; oddajnik je mobilen / mobilna hiša hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo
♦ voj. mobilne enote enote, usposobljene za hitre premike
SSKJ²
mobiliár -ja m (ā)
knjiž. pohištvo: pisarniški mobiliar; prostor brez mobiliarja
SSKJ²
mobiliáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. premičninski: mobiliarna dražba / mobiliarno imetje
SSKJ²
mobílija -e ž (í)
1. star. pohištvo: sobo je opremil s staro mobilijo
2. knjiž. premičnina: prodal je vse imetje, mobilije in imobilije
SSKJ²
mobilizácija -e ž (á)
1. glagolnik od mobilizirati: mobilizacija mlajših letnikov / mobilizacija motornih vozil / mobilizacija zdravstvenega osebja med epidemijo
2. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: opraviti, razglasiti mobilizacijo / vojna mobilizacija
// publ. povzročitev aktivnosti ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditev, pritegnitev: mobilizacija vseh naprednih sil v boju za mir; tisk opravlja pri ljudeh vlogo vzgoje, obveščanja in mobilizacije
♦ ekon. mobilizacija kapitala zbiranje kapitala za investicije; sprememba dolgoročno naloženega kapitala v kratkoročno naloženega; voj. delna, poskusna, splošna mobilizacija
SSKJ²
mobilizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mobilizacijo: mobilizacijski dan, razglas; mobilizacijske priprave; mobilizacijsko mesto / težko mobilizacijsko razpoloženje / časopis je premalo mobilizacijski; mobilizacijska vloga organizacije
SSKJ²
mobilizátor -ja m (ȃ)
publ. kdor povzroča aktivnost koga, česa: bil je zavzet mobilizator mladine / mobilni telefon postaja vse pomembnejši mobilizator množic
SSKJ²
mobilizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mobilizatorje: organizacija je imela v političnem boju mobilizatorsko nalogo / mobilizatorski film, tisk
SSKJ²
mobilizíranec -nca m (ȋ)
kdor je pritegnjen v vojaško službo: vojska se je krepila s prostovoljci in mobiliziranci
SSKJ²
mobilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od mobilizirati: mobiliziranja ljudi za večjo lojalnost lastni državi / mobiliziranje proračunskih sredstev / mobiliziranje otrdelega sklepa
SSKJ²
mobilizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: mobilizirati mlajše letnike; očeta so mu mobilizirali / mobilizirati fante v vojsko / mobilizirati motorna vozila
// napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob epidemiji so mobilizirali vse zdravnike in drugo zdravstveno osebje
2. opraviti prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: država je začela mobilizirati; publ. država je mobilizirala opravila mobilizacijo
// publ. povzročiti aktivnost ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditi, pritegniti: mobilizirati množice, organizacijo za politične naloge; idejno, politično mobilizirati študente / mobilizirati strokovne izkušnje
♦ ekon. mobilizirati kapital zbirati kapital za investicije; spremeniti dolgoročno naloženi kapital v kratkoročno naloženega; med. mobilizirati otrdel sklep napraviti ga zopet gibljivega; pravn. mobilizirati terjatve skrajšati terjatvam rok dospelosti ali jim dati takojšnjo dospelost; šah. mobilizirati figure zbirati in pripravljati jih za akcijo
    mobilizirajóč -a -e:
    avantgarda je mobilizirajoča
    mobilizíran -a -o:
    mobiliziran civilist; mobiliziran je bil med prvimi
SSKJ²
mobílnik -a m (ȋ)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom: njegov mobilnik zvoni vsakih pet minut; pametni mobilnik; proizvajalec mobilnikov; uporaba mobilnikov
SSKJ²
mobílnost -i ž (ȋ)
1. knjiž. gibljivost, premičnost: mobilnost dvigala / mobilnost bolnikov
2. soc. naraščanje ali upadanje količine ljudi v kaki dejavnosti, na določenem območju: omejiti mobilnost poklicev; selitvena, socialna mobilnost; mobilnost prebivalstva
♦ soc. horizontalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin v istem družbenem sloju; vertikalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin iz enega družbenega sloja v drugega
SSKJ²
móbing tudi mobbing -a [móbing-] m (ọ̑)
sistematično duševno nasilje, trpinčenje, ustrahovanje na delovnem mestu: izvajati mobing nad kom; preprečiti mobing v službi; povzročitelj, žrtev mobinga
SSKJ²
móbitel -a m (ọ̑) pog.
mobilni telefon, mobilnik: mobitel je zvonil v prazno; izklopiti, vklopiti mobitel
SSKJ²
móbitelovec -vca m (ọ̑)
1. uporabnik storitev družbe Mobitel: klicati mobitelovca; mobitelovci so zamenjali operaterja
2. sodelavec družbe Mobitel: ljudje se bojijo sevanja in zahtevajo prestavitev anten, mobitelovci pa imajo že vse papirje za gradnjo
SSKJ²
móbiuporábnik in móbi uporábnik -a m (ọ̑-ȃ)
kdor uporablja predplačniško storitev družbe Mobitel: mobiuporabnik postanete z nakupom Mobipaketa; dostopi za mobiuporabnike; paket za mobiuporabnike
SSKJ²
mocaréla tudi mozzarella -e [mocaréla] ž (ẹ̑)
gastr. italijanski mehki beli sir iz bivoljega ali kravjega mleka z manjšo vsebnostjo maščob: zelenjavi je dodal mocarelo in svežo baziliko; narezati, odcediti mocarelo; hlebček, kroglica mocarele; rezina mocarele / bivolja mocarela
Število zadetkov: 97669